Stipe Božić: od „dalmatinskega Matterhorna” do vrha sveta

Stipe Božić: od „dalmatinskega Matterhorna” do vrha sveta

Samo eno uro vožnje od makarske riviere in od nekaterih najlepših plaž na Hrvaškem se pred vami odpre pristna divjina, ki je tu že tisoče let. Na avtocesti Dalmatini je treba izbrati izvoz Ravča, s katerega zavijete na državno cesto proti Vrgorcu, potem pa na lokalno cesto proti naselju Zavojane. Tam pridete do ostrega, veličastnega skalovja, okrog katereg piha močna burja, do igre kamna in skopih gozdov ter prelepih razgledov z modrim Jadranskim morjem v ospredju.

 

V tem planinskem hrvaškem paradižu s surovim Biokovom, katerega kamniti vrhovi segajo v oblake, in s pogledom na goli vrh Sveti Mihovil (visok 1247 m), ki mu zaradi ostre piramidalne oblike pravijo dalmatinski Matterhorn, je odraščal Stipe Božić, najuspešnejši hrvaški alpinist in eden najuspešnejših svetovnih alpinistov.

 

Verjetno so vse te podobe iz otroštva v Stipetu Božiću zbudile željo po višinah, tako da je v njegovi planinski knjižici odkljukanih vseh sedem najvišjih vrhov na vseh sedmih celinah (Mount Everest – Azija, Aconcagua – Južna Amerika,Mount McKinley – Severna Amerika, Kilimanjaro – Afrika, Mount Vinson – Antarktika, Mont Blanc – Evropa, Mount Kosciusko – Avstralija) in trije najvišji vrhovi sveta, mogočni osemtisočaki: Mount Everest (8848 m), K2 (8611 m) in Kangchenjunga (8586 m). Hrvaški alpinist se je dvakrat povzpel na najvišji vrh na svetu Mount Everest kot drugi Evropejec (po legendarnem Italijanu Reinholdu Messnerju), ki mu je to uspelo.

Stipe Božić Himalaya
Osobna arhiva Stipe Božić

Stipe Božić se ni zadovoljil samo z osvajanjem planinskih vrhov. Kot kak junak iz romanov Julesa Verna se je spustil v središčeVelebita, v najglobljo jamo na Hrvaškem. To je Lukina jama, globoka 1431 m. Z mednarodno ekspedicijo je kot prvi Hrvat prispel na severni tečaj. On je tudi znan režiser, pisatelj in fotograf, avtor več kot 100 dokumentarnih filmov, nekoliko knjig in številnih fotografij, ki jih je posnel na svojih ekspedicijah.

 

Stipe Božić je začel hoditi v hribe s skavti, potem pa je končal alpinistično šolo v splitskem planinskem društvu Mosor. Kot 20-letnik je med služenjem vojaškega roka srečal Vikija Grošlja, bodočega sijajnega slovenskega alpinista in svojega „brata v plezanju“ na številne himalajske vrhove.

 

Na njegovo nadaljno življenjsko pot in plezanje kot poklic je največ vplivala prva ekspedicija na Mount Everest leta 1979, ko se je prvič povzpel na najvišji vrh sveta. Potem se je začel Stipetov „sprehod“ skozi oblake Himalaje, ki jo je po številnih plezanjih spoznal kot svoje Biokovo. Lhotse, Manaslu, Kangchenjunga in spet Mount Everest in K2.

 

Ko si ogledamo vse uspehe tega hrvaškega alpinista, imamo občutek, da je to knjižni lik in sad domišljije, fikcija, ki združuje Indiano Jonesa, Jamesa Bonda in Jedi viteze. Resnica je, da je Stipe Božić le človek, ki si je drznil sanjati, človek iz zaledja Biokova, ki je uresničil svoje sanje o premikanju meja.