Top vina v Hrvaškem

Top vina v Hrvaškem

Na hrvaških vinorodnih območjih sadijo številne mednarodne sorte, pozornost pa se posveča tudi avtohtonim, ki omogočajo razvoj vinske identitete Hrvaške.

 

Vrhunske jedi spremljajo najboljša vrhunska vina, ki jih na Hrvaškem zares ni malo, pri tem pa jih vinarji ne pridelujejo samo iz priljubljenih mednarodnih sort, temveč tudi iz avtohtonih, ki vzbujajo vse večjo pozornost in ki jih je vredno obvarovati pred pozabo. Ko govorimo o najbolj znanih sortah, ki jih sadijo in gojijo na Hrvaškem, ima vsaka regija vsaj eno sorto, ki se posebno ceni, iz teh sort vinarji pridelujejo vina vseh cenovnih kategorij. To so najbolj znane vinske sorte, ki se gojijo na hrvaških tleh.

 

Graševina

Po svetu znana tudi kot Welschriesling, laški rizling, italijanski rizling, olasz rizling ali celo grašica, je graševina mednarodna sorta grozdja, ki jo poleg Hrvaške gojijo tudi v številnih drugih državah srednje in vzhodne Evrope. Vinarji in vinogradniki jo radi sadijo, ker obilno rodi in je odporna na bolezni, donos pa je enakomeren iz leta v leto. Tradicionalno jo največ gojijo v Slavoniji in Podonavju, izvrstno se sklada z bolj mastnimi jedmi, ki so značilne za slavonsko kuhinjo. Večinoma jo gojijo na kutjevškem vinorodnem okolišu, tudi na južnih obronkih Papuka in Krndije, z velikim uspehom pa jo gojijo do samega juga Hrvaške in do Konavelj. Prednost graševine je v tem, da iz nje lahko nastanejo različne vrste vina, to pa omogoča vinarjem, da se poigravajo z vinskimi stili in se tako na tržišču dobijo različne vrste, od svežih in mineralnih graševin do bolj kompleksnih iz pozne trgatve ali celo izborne trgatve posušenih grozdnih jagod in ledene trgatve, ki daje sladka in aromatična predikatna vina, ki se ponudijo kot aperitiv ali kot spremljava sladicam.

 

Istrska malvazija

Čeprav je istrska malvazija naziv dobila po največjem hrvaškem polotoku in jo štejejo za eno od avtohtonih istrskih vinskih sort, njeno poreklo ni povsem znano. Ta vinska sorta raste na območju cele Istre in tudi v sosednji Sloveniji ter Italiji. Bujno raste in obilno rodi, iz njenega grozdja pa pridelujejo srednje močna ali močna vina z visokim odstotkom alkohola, zmernimi kislinami ter z aromo cvetja in sadja. Poznamo tri vrste vina, ki jih pridelujejo iz te sorte belega grozdja, osnovna malvazija slabše kakovosti, namenjena hitri potrošnji, sveža malvazija, ki nosi oznako IQ (Istrian Quality), ki je pridelana iz kakovostnejšega grozdja in je obstojna do treh let, ter odležana malvazija, ki pride na tržišče šele po dveh letih od trgatve in je obstojna več let.

 

Plavac mali

Plavac mali, znan tudi kot plavac, pa tudi kot plavac mali črni in podobno je priljubljena avtohtona vinska sorta, katerega poreklo je iz srednje in južne Dalmacije, kjer je še vedno najbolj zastopana sorta v vinogradih. Vinska trta plavca malega najbolj uspeva na obronkih, obrnjenih proti jugu, to pa so kraji Dingač in Postup na Pelješcu, Sveta Nedjelja, Zavala in Ivan Dolac na Hvaru in Murvica na otoku Braču. Dozori pozno, izvrstno uspeva na zahtevnih terenih in je odporen na bolezni. Plavac mali z Dingača je bilo prvo vino, ki je dobilo že leta 1961 oznako vrhunskega vina na območju današnje Hrvaške. Plavac mali lahko kot sorta da močna vina z visoko stopnjo alkohola, bogatim okusom, pa tudi bolj lahka in sadna vina, ki so tudi cenovno bolj dosegljiva.

 

Žlahtina

Žlahtina ali žlajtina je avtohtona sorta belega grozdja iz primorja, večinoma pa jo gojijo na otoku Krku, in sicer na Vrbniškem polju, kjer pridelujejo vrbniško žlahtino, najbolj znano vino iz te sorte grozdja, ki ima zaščiteno zemljepisno poreklo. Žlahtina se šteje za sorto z visoko rodnostjo, daje pa bistro suho vino zlato rumene barve, s sadno aromo, izrazito mineralnostjo in blago slanostjo, srednje močno ter pitno in skladnega okusa. Poleg pridelave vina je žlahtina tudi okusno namizno grozdje z bogatim mesom in čvrsto lupino. Značilnosti tega vina pridejo najbolj do izraza v prvih dveh letih, kar pomeni, da žlahtina ni vino, ki sme dolgo čakati. Čeprav se šteje za kratkotrajno vino, iz žlahtine pridelujejo s postopkom vrenja v cisternah tudi penine.

 

Pošip

Pošip, pošip beli, pošipak in pošipica so nazivi za avtohtono sorto belega grozdja z otoka Korčule, ki pa ga najdemo tudi na Lastovu in Mljetu. Pošip najbolj uspeva na peščenih tleh in zaščiten pred vetrom dobro rodi z velikimi grozdi, iz katerih pridelujejo kakovostno in okusno vino. Je suho vino z izrazito aromo sušenih marelic in smokev, je zlato rumene barve in ima med 12 in 13 odstotki alkohola. Vina iz pošipa imajo značilen vonj, povečano kislost ter so zelo primerna za hranitev in odležanje. Drugače pa gre za eno od najstarejših in najbolj cenjenih belih sort grozdja, povezujejo jo s Korčulo, ker tu uspeva že od davnine. Prav vino s korčulanske lege Čare je leta 1967 postalo prvo hrvaško belo vino z zaščitenim zemljepisnim poreklom, cenjeno pa je tudi danes. Še več, pošip kot sorta postaja čedalje pomembnejši v južnih delih Hrvaške in se iz leta v leto čedalje bolj širi in sadi v vinogradih, ki nastajajo po drugih krajih po Dalmaciji.

 

Babić

Babić je avtohtona sorta črnega grozdja, ki ga večinoma pridelujejo v Dalmaciji, vina, ki iz babića nastanejo, so temna in gosta, okusna in izjemno cenjena. Na Hrvaškem je znan tudi kot šibenčanac, babica, babičević, roguljanac in pažanin, sama sorta pa ima dve razširjeni inačici – babić veliki in babić mali. Babići se razlikujejo po velikosti grozdov, vina iz malega najpogosteje vsebujejo več sladkorja in alkohola in imajo bolj polno telo. Babić je grozdje temno modre barve, s srednje velikimi okroglimi jagodami, ki se odlikujejo s tenko in mehko lupino ter sočnim mesom. Babić najbolj uspeva na legah Jasenovik, Strana, Kremik, Bucavac in Trovrh v okolici Primoštena, kjer se goji od samih začetkov vinogradništva na tem območju, uspeva pa tudi v kaštelanskem vinogradniškem okolišu, v zaledju Šibenika ter na otoku Braču. Babić je vino z višjo stopnjo kislin, večjim odstotkom alkohola in bolj izraženimi tanini in je zato primeren za dolgo odležanje in hranjenje.

 

Frankovka

Frankovka je sorta črnega grozdja, ki ga v Evropi gojijo že stoletja, daje pitno črno vino s prijetno kislostjo. Gre za sorto, ki dobro rodi in iz katere se lahko dobi vino izjemne kakovosti in zaradi tega zadnjih nekaj let njena priljubljenost raste. Najbolj je prisotna v celinski Hrvaški, in sicer v Slavoniji, Moslavini in na Plešivici, gojijo pa jo tudi v Primorju ter Istri, kjer jo poznajo kot borgonjo. Od frankovk, ki se gojijo na Hrvaškem, je iloška frankovka dobila priznanje kot vrhunsko vino. Frankovka na začetku daje sadna, lahka in živahna vina, ko pa dozoreva, pridobiva na eleganci in nekatera vina iz te sorte lako odležijo več let. Prepoznavna je po rdeči barvi rubina, okus pa ima sadno aromo zrelih češenj in kupin.

 

Traminec

Traminec je sorta grozdja, za katero domnevajo, da izvira iz Italije in tirolskih Alp, deli se na dve najpogostnejši inačici, rdeči traminec, ki je naziv dobil zaradi značilne barve jagod, daje zlato rumena in srednje močna vina, ki sodijo med polsuha ter polsladka vina, ter dišeči traminec, iz katerega nastane vino z intenzivno aromo vrtnic in marcipana in sodi med polsladka ali sladka vina. Gojenje traminca se priporoča v Podonavju, Slavoniji, Moslavini, Prigorju, Plešivici, Pokuplju ter Zagorju in Medžimurju, na Hrvaškem je zelo znan iloški traminec, ki so ga točili celo na britanskih kraljevskih svečanostih. Traminec pogosto opisujejo kot izrazito dišeče vino, označuje ga visoka stopnja alkohola in nizka raven kislin, zaradi česar njegova značilna sladkoba še posebej pride do izraza.

 

Renski rizling

Renski rizling je bela vinska sorta iz doline reke Ren v Nemčiji, ki raste na bolj severnih vinorodnih okoliših po Evropi. Gre za pozno sorto, ki daje najboljše rezultate, če dozoreva počasi, kar omogoča, da se v grozdju nakopičijo potrebni sladkorji, istočasno pa obdržijo kisline, vina imajo vonj sadja in cvetja, ki prav zaradi tega označujejo večjo raven kislosti. Renski rizling gojijo v severozahodnem in s everovzhodnem delu Hrvaške, možnosti za gojenje te mednarodne sorte pa so po vsej celinski Hrvaški. Iz grozdja renskega rizlinga hrvaški vinarji pridelujejo kakovostna in vrhunska vina, in to predvsem v Kutjevu, Feričancih, na Plešivici in v Medžimurju, kjer je ugodno podnebje za to vrsto rizlinga.

 

Chardonnay

Chardonnay je priljubljena sorta belega grozdja s poreklom iz Burgundije v Franciji in ki se je sčasoma razširila po svetu. Vinogradniki jo gojijo v severozahodnem in severovzhodnem delu Hrvaške pa tudi v Istri in Hrvaškem primorju. Priljubljenost chardonnay dolguje uravnoteženim donosom kot tudi nevtralnosti okusov, ki vinarjem omogočajo pridelavo različnih vinskih stilov. Na gojenje chardonnaya zelo vpliva podnebje, tla in lega vinograda in tako grozdje sprejme, kar mu okolje nudi in seveda terroir, na katerem raste. Čeprav se večinoma uporablja kot osnova za pridelavo osvežujočih vin s poudarjenimi sadnimi aromami, je tudi chardonnay še ena sorta, primerna za pridelavo penin.