Renski rizling

Renski rizling

Nemška vinska sorta renski rizling raste v vinogradih po celinski Hrvaški, iz nje pridelujejo bela vina s sadnim vonjem in izrazitejšimi kislinami.

 

Renski rizling je bela vinska sorta, ki raste na severnih vinorodnih območjih Evrope, njegovo poreklo, kot že naziv tega rizlinga pove, pa je iz doline reke Ren v Nemčiji. Barva tega vina, ki nastane iz grozdja te cenjene sorte, sega od svetlo rumene do barve slame, pravilno pridelano vino pa odlikuje skladen in svež okus. Renski rizling označuje vonj sadja in cvetja kot tudi višji nivo kislin. Gre za pozno sorto, ki daje najboljše rezultate, če dozoreva počasi, kar omogoča, da v grozdju nastane potrebni sladkor in se istočasno ohranijo kisline. Čeprav ga na Hrvaškem večinoma štejejo za sorto, katere vina se uživajo še mlada, vse več domačih vinarjev pusti renski rizling odležati, kar je pogost pojav v drugih državah, kjer se ta sorta sadi. Kisline, ki so v tem vinu, se tako umirijo in uravnotežijo, kar mu daje elegantno živahnost.

 

Renski rizling gojijo v severozahodnem in severovzhodnem delu Hrvaške, ima pa vsa celinska Hrvaška potencial za gojenje te mednarodne sorte. Rizlingu ustrezajo topla in sončna območja s kamnitimi tlemi, ključno pa je, da je, ko dozori, zračna vlaga zadostna, da se razvije plemenita plesen, ki je za renski rizling potrebna, da se nadgradi aroma. Iz grozdja renskega rizlinga hrvaški vinarji pridelujejo kakovostna in vrhunska vina, in to predvsem v Kutjevu, Feričancih, na Plešivici in v Medžimurju, kjer so za to vrsto rizlinga odgovarjajoči podnebni pogoji.

 

Renski rizling se ponudi ohlajen na temperaturo med 10 in 12 stopinj Celzija. Suhi rizling se dobro ujema z morskimi sadeži, kuhanimi in pečenimi belimi ribami, testeninami z različnimi zelenjavnimi omakami, od divjadi pa s fazanom in podobno, k polsuhemu rizlingu pa bolj prija pečena teletina, jagnjetina, ribe z žara in podobno.