Najboljše jedi na Hrvaškem

Najboljše jedi na Hrvaškem

Skrbno pripravljene domače jedi so vedno najboljši del vsakega slavja ali tradicionalnega družinskega druženja, te, ki jih omenjamo, pa bodo navdušile vse prisotne.

Da lahko uživamo ob jedeh, ki jih prinesejo na mizo, ni potrebno, da so avtohtone niti posebno kompleksne, temveč samo skrbno pripravljene ter da so uporabljena kakovostna domača živila. Med najbolj priljubljenimi jedmi pri Hrvatih so tako specialitete, za katere ni potrebno veliko truda, nahranijo pa lahko veliko ljudi in so zaradi tega tudi najokusnejše, kadar se jedo v družbi. Ne glede na to, ali gre za običajno nedeljsko kosilo ali veliko slavje, nobena od teh jedi ne bo razočarala lačnih domačih in njihovih gostov in zato so tu predlogi, kako se lahko pripravi prava gostija!

Peka

Peka
Damir Fabijanić

Čeprav se je peka v hrvaški gastronomski zgodovini uporabljala za razne namene, se ob njeni omembi večini pocedijo sline že samo ob nekaj najbolj priljubljenih specialitetah. Med njimi je obvezno kruh izpod peke, pa tudi pečena teletina ali jagnjetina ali pa hobotnica, ki bo imela, pripravljena na odprtem ognju s pomočjo pekača iz gline ali kovanega železa, poseben okus. Meso, pečeno pod peko, je sočno in mehko ter se ločuje od kosti, nepogrešljiva priloga takšnim jedem je krompir, ki ima kuhan in pečen v mesnem soku posebno slastno aromo. Priprava hrane izpod peke predstavlja eno od dlje trajajočih metod pečenja in se tako peka pod žerjavico utegne zavleči tudi po nekaj ur, odvisno od količine in vrste mesa. Nestrpni družbi, ki se zbere okoli peke in druži ob kozarcu dobrega vina, pa se čakanje obrestuje, ker je obrok, ki se znajde pred njimi, vreden vloženega truda in potrpljenja.

Nadevane paprike

Punjene paprike

Nepogrešljiva jed na mizah po Hrvaški so vsako poletje nadevane oziroma polnjene paprike in tako skoraj vsaka družina vsaj enkrat izkoristi sezono paprik babur za pripravo te priljubljene specialitete. Paprike se polnijo z nadevom, pripravljenim iz mlete junetine ali jagnjetine v kombinaciji s svinjino, narezane čebule, riža, česna, jajc in začimb, kuhajo se v velikih količinah in so na voljo tudi po nekaj dni, številni jih zamrznejo, da imajo na razpolago hiter obrok. Glede na to, da so vedno še okusnejše naslednji dan, se polnjene paprike pogosto pripravljajo zvečer, ko popusti vročina. Nadevane paprike se najpogosteje ponudijo s krompirjevim pirejem, ki predstavlja odličen kontrast tej dišeči in za mnoge najljubši poletni jedi.

Ribe na gradele (žaru) z blitvo

Riba gradele
Maja Danica Pečanić

Ribe na gradele, ponujene z blitvo in kuhanim krompirjem, so enostavno jed, ki jo brez izjeme povezujemo s hrvaško obalo in otoki, poletnim dopustom, veselo družbo, ki uživa ob domačem vinu v številnih konobah s pravo sredozemsko hrano. Ribe, pripravljene na ta način, se položijo na gradele oziroma na mrežo na žaru ter se pečejo na odprtem ognju in tako pridobijo prekrasno aromo dima. Za gradele so najbolj primerne bele ribe, kot so orade, brancini, zobatci ali fratri, okusne pa so tudi plave ribe, kot so sardele ali tune. Ko so ribe pečene, se posolijo in po želji popoprajo ter prelijejo z mešanico oljčnega olja, narezanega česna in peteršiljevih listov. Ta način priprave rib ni zahteven, rezultat pa je okusna in zdrava jed, ki bo navdušila vse ljubitelje morske hrane. Ribe in blitva ustvarijo harmonijo okusov in dajo poseben čar uživanju v poletnih dneh na hrvaški obali.

Puran z mlinci

Purica
Maja Danica Pečanić

Ko se zbere družina v hladnem letnem času, predvsem pa okoli božiča, to ne mine brez dišečega, hrustljavega in hkrati mehkega purana z mlinci, zaradi katerega se vsem gostom cedijo sline. Še posebej pa slovi zagorski puran, ki je postal sinonim za bogato obloženo božično ali velikonočno družinsko mizo, v Medžimurju pa ga imenujejo tudi „pura z mlinci”. Ta jed je priljubljena po vsej severozahodni Hrvaški in je tudi specialiteta zagrebške kuhinje. Po tradicionalni recepturi so najpomembnejši pri njeni pripravi prava domača mast, na kateri se puran peče, ter sol in poper od začimb. Mlinci so obvezna priloga, ki se ponudi s puranom, pripravijo pa se samo z moko, vodo in soljo in predstavljajo idealno podlago za uživanje v mesnih sokovih, nastalih pri peki.

Fižol s klobasico

Grah

Za pravo gosto fižolovo enolončnico pravijo, da je najokusnejša, če se pripravi v večjih količinah in da je čedalje okusnejša, čim dlje stoji. Poleg tega, da je priljubljena malica v celinski Hrvaški, je fižol s klobasico specialiteta, ki se je razveselimo po potepanju na svežem zraku, mnogi izletniki ne sestopijo z zagrebške Medvednice, ne da bi se okrepčali s krožnikom tople fižolove enolončnice. Čeprav je potrebna dolga priprava, da fižol postane mehek, jed pa gosta in okusna, skodela toplega fižola s klobasico in rezino kruha zadostuje, da se nahrani ne samo telo, temveč tudi duša, ko so dnevi hladni in mračni, pa tudi spomladi, ko se po tradiciji pripravlja za praznik dela 1. maj.

Fiš (ribji) paprikaš

Fiš-paprikaš
Damir Fabijanić

Poleg klasičnega paprikaša zavzema posebno mesto v hrvaški gastronomiji fiš paprikaš, bogata jušna jed iz Slavonije in Baranje. Kolikor je slavonskih in baranjskih družin, toliko je tudi receptov za pravi fiš paprikaš in kot ime pove, se pripravi z ribami, in to rečnimi, ter je pogosta jed prav v teh krajih, kjer imajo reke poseben pomen. Fiš paprikaš se po tradiciji pripravlja v bakrenem kotličku, obešenem nad odprtim ognjem, sestavine pa so narezani kosi očiščenih rečnih rib, kot so somi, krapi ali ščuke, in čebula, vse to se zalije z vodo in pusti, da se skuha nad ognjem. Značilno barvo in pikantnost paprikaš dolguje mleti sladki in pekoči baranjski papriki, poseben užitek pa ga je jesti v veseli družbi po dobro opravljenem delu.

Ostrige

Kamenice
Maja Danica Pečanić

Na vzhodnem delu polotoka Pelješca, v občini Ston, je območje, znano po gojenju klapavic in ostrig vrhunske kakovosti. Malostonski zaliv se je pokazal kot posebno primeren za gojenje te okusne školjke zaradi sladkovodne Neretve, ki se tu izliva v morje, in pogostega dežja pozimi, kar ustvari idealne pogoje za njihovo rast. Marec je najboljši čas za nabiranje ostrig, ker so takrat te cenjene školjke najbolj mesnate in prav marca se v Malem Stonu zaradi promocije vsako leto prirejajo tudi dnevi malostonskih ostrig. Ostrige se najpogosteje uživajo surove s samo malo limoninega soka in v porcijah po šest ali dvanajst školjk, dobro pa se prilegajo s črnimi in belimi vini, posebno gastronomsko doživetje pa je, če se ponudijo s primerno hladno penino.

Tartufata

Tartufata

Med letom hrvaški tartufarji s svojimi zvestimi psi iščejo tri osnovne vrste tartufov. Beli tartuf (Tuber Magnatum) je najkakovostnejši in najbolj cenjen, raste pa samo na nekaterih območjih Istre, Italije in Francije in na tržišču dosega tudi najvišje cene, korak zadaj pa ga spremljata bolj razširjeni letni in zimski črni tartuf (Tuber Aestivum). Očiščeni tartufi se hranijo kot gomolji, narezani na tanke lističe in vloženi v oljčno olje ali pa se dodatno obdelajo, da se ne pokvarijo. Med posebno priljubljenimi delikatesami, ki se lahko kupijo v trgovinah ali pri samih tartufarjih, je tudi tartufata, aromatična kombinacija šampinjonov, tartufov, oljčnega olja, soli in česna, ki se uporablja za pripravo okusnih omak in namazov, za mnoge pa je priljubljen dodatek enostavnim testeninam, rižoti ali brusketam (obloženim kruhkom).

Pašticada

Pašticada
Maja Danica Pečanić

Še ena jed, za katero ima vsaka dalmatinska družina svoj recept, je aromatična pašticada, dalmatinska specialiteta, za katere pripravo je potrebno veliko časa in volje, rezultat pa je slastna mesna omaka, ki je vredna vloženega truda. Pašticada se pripravlja z govedino ali junetino, ki se najprej marinira v kisu, nato popeče in zatem kuha v omaki iz vina in sladkega dalmatinskega prošeka. Tej omaki se dodajo suhe slive in dišeče začimbe, kot so klinčki, muškatni orešček, lovorovi listi in poper, ki meso dodatno oplemenitijo. Z dolgotrajno pripravo pašticade se dobi temna in gosta mesna omaka, ki se najpogosteje ponudi s svežimi domačimi njoki, močan okus te jedi pa nikogar ne pusti ravnodušnega.

Črna rižota

Crni rižoto
Maja Danica Pečanić

Črna rižota s sipo poleg odličega okusa pozornost vzbudi tudi s svojo neobičajno barvo, ki nastane z dodajanjem sipinega črnila. Kremna tekstura te jedi in morska aroma so razlog, da predstavlja priljubljeno predjed v številnih restavracijah ob hrvaški obali, je pa tudi priljubljena glavna jed za vse, ki imajo radi ribe in morske sadeže. Črna rižota s sipo se je v Dalmaciji pogosto pripravljala tudi kot postna jed okoli božiča, danes pa se šteje za posebno specialiteto, ki jo le redki znajo dobro pripraviti. Poleg sipe daje poseben okus tej rižoti tudi prošek, dalmatinsko desertno vino, ki se rižu doda med kuhanjem in ki se mu pripisuje posebna aromatičnost.