Jakobove pokrovače

Jakobove pokrovače

Jakobove pokrivače, znane tudi kot St. Jacques, kapesante, kapešante, čančule, klapunice, pahljače in podobno, so školjke, ki imajo mehko in okusno meso in jih pripravljajo kot prvovrstno specialiteto v vrhunskih restavracijah po svetu in tako tudi vzdolž jadranske obale. Zahodna obala Istre je še posebno bogata s temi školjkami in se jih pogosto nudi v menijih istrskih restavracij in konob. Sama školjka je svoje ime dobila po svetem Jakobu, enem od dvanajstih Jezusovih apostolov, romarji krščanske vere pa jo uporabljajo kot simbol tega svetnika.

 

 

Jakobove pokrivače so školjke pahljačaste oblike, ki so lahko velike tudi do 15 centimetrov. Niso pritrjene na dno kot večina drugih školjk, temveč lahko s pomočjo močne mišice, ki školjko odpira in zapira, plava in zato najpogosteje bivajo v večjih globinah, skrite v pesku in mulju. In prav ta mišica na sredi školjke je okusna, se pa ne je surova, pokrov školjke pa pogosto uporabljajo za čiščenje ribjih lusk. Ker jih ni tako lahko najti in ujeti, pa še zelo počasi rastejo, so jakobove pokrivače cenjena delikatesa in imajo poleg nežnega mesa tudi večjo ceno od povprečja. Zato je pri nakupu teh školjk potrebno paziti, da je meso suho, čvrsto in ima vonj po morju.

 

 

Eden od posebno priljubljenih načinov priprave mesa te školjke je pečenje na žaru z dodatkom oljčnega olja. Ker gre za občutljivo meso, je pomembno, da se ga pazljivo pripravi, da obdrži značilen okus. Mnogi jakobove pokrivače pripravljajo v celoti s školjčno lupino, posute s sirom in zapečene v pečici samo toliko, da se sir stopi in ustvari slasten nadev. Zaradi velikosti se pogosto ponudijo kot predjed, pripravljene v omaki pa so skupaj s testeninami lahko okusna in aromatična jed za lahko kosilo na sončen poletni dan.