Samoborsko gorovje in Žumberak

Samoborsko gorovje in Žumberak

Gorski prostor izjemne privlačnosti

Samoborsko gorovje in Žumberška gora ustvarjata edinstveno reliefno celoto med reko Save iz ene ter njenih pritokov Krke in Kupe iz druge strani. Po veliko lastnostih je to tipično hribsko-gorsko področje. Kljub naravni slikovitosti, dostopnosti in dejstvu, da se nahaja le par deset kilometrov jugozahodno od glavnega hrvaškega mesta Zagreba, je to gorovje večinoma precej neznano širši javnosti.

Oštrc, Samoborsko gorje
Alan Čaplar

Po položaju sta Žumberak in Samoborsko gorovje prehodno področje med alpskim in dinarskim gorskim sistemom. V njemu se prepletajo razne značilnosti obeh sistemov - tipične alpske značilnosti so strma pobočja in globoko zarezane doline ter zašiljeni vrhovi, dinarska pa so ponikve, jame in prepadi v apnencu. Geografi Samoborsko gorovje štejejo le kot del Žuberške gore, kot njeno vzhodno nadaljevanje. Področje, ki se ponavadi imenuje Žumberk (v ožjem smislu) je od Samoborskega gorovja ločeno z globoko zarezanimi gozdnimi dolinami Žumberške reke in potoka Bregane. Skorajda celo področje je zajeto z mejami Parka narave Žumberak - Samoborsko gorovje.

 

Ogrodje najvišjega dela Žumberka je dolgi greben, kateremu sledi tudi mejna linija med Hrvaško in Slovenijo. Ta podaljšani greben je znan po cvetnih livadah in lepih pogledih, posebej na hrvaško stran Žumberka. Vrh Sveta Gera, s katerim sena zahodu ta greben konča, je najvišji vrh Žumberka in obenem najvišji vrh panonskega dela Hrvaške. Najvišja točka je označena z betonskim geodetskim stolpom, iz katerega se razprostira izjemen pogled na vse strani. Izhodišče poti proti Sveti Geri je naselje Sočice, nameščeno v osamljeni dolini polni naravnih fenomenov in kulturnih spomenikov, s starim mestom pri Kekić Dragi ter slapom Sopotom.

Okić
Alan Čaplar

Glavni planinski cilji v Samoborskem gorovju so Okić, Oštrc in Japetić. Gosta mreža planinskih poti omogoča neomejeno število možnosti za kratke in dolge planinske izlete.


Področje je od prazgodovine do današnjih dni nenehno naseljeno, kar potrjujejo števila najdišča iz različnih obdobij. Najbolj vredno arheološko najdišče je na področju Budinjaka in Bratelja. To je eno izmed najpomembnejših najdišč železne in bakrene dobe v jugovzhodni Evropi. Zanimivo je pogledati tudi ostanke srednjeveških mesto kot so Tuščak, Stari grad Žumberak in Okič. Okič velja za najstarejšo plemiško trdnjavo severozahodne Hrvaške.

Dragonoš
Alan Čaplar

Kot niti za eno hrvaško goro, za Žumberak se lahko reče, da je pravi etnološki zakladnica. Številne lesene hiše, delovna orodja, narodne nošnje in dokumenti so nepogrešljiv del celotne hrvaške kulturne dediščine. Bogastvo flore in favne, številnost vrelcev in vodotokov, ostanki srednjeveških mest, arheološka najdišča iz različnih obdobij, sakralni objekti rimokatoliške ter grškokatoliške dediščine in zanimive ruralne značilnosti področja so privlačni razlogi za obisk Žumberka ter Samoborskega gorovja. To veliko področje ponuja obilico zanimivosti in možnosti za sprehode ter raziskovanje, še zmeraj pa uspešno ohranja prijeten gorski mir.