Južni Velebit – Paklenica

Južni Velebit – Paklenica

Pod najvišjimi velebitskimi vrhunci

Mesto, kjer se je Velebit z globokimi soteskami Velike in Male Paklenice na edinstven način približal morju, je eno izmed najzanimivejših skalnatih področij na Hrvaškem.


Širše področje Paklenice je zaščiteno kot nacionalni park. Najzanimivejši del parka je vsekakor soteska Velike Paklenice. Po sredini te soteske se prebija potok, zraven katerega vodi prijetna zgrajena steza za pešce, vse to pa obdajajo skale visoke več sto metrov. Ni veliko krajev kjer se človek počuti tako droben kot tukaj dokler se nad njim strmoglavo dvigajo 300- 400 metrov visoke strme stene, nad katerimi pokuka le ozek kos neba. Voda nenehno žubori samo v zgornjih tokih, v nižjih delih toka pa se izgubi v neštetih razpokah podzemlja. Zaradi prijetnega podnebja, lepote narave in raznovrstnih plezalnih možnosti so pakleniške skale posebej priljubljene med plezalci in so znane kot eno izmed najboljših evropskih plezališč. Medtem, ko so alpske skale pomladi še zmeraj pod snegom in ledom, so temperature tukaj med celim letom prijetne za plezanje.

Velika Paklenica
Alan Čaplar

V najdaljšem delu soteske Velike Paklenice se nahaja par vhodov v tunelsko zaklonišče. Konec petdesetih let 20. stoletja je le-te v največji tajnosti izkopala jugoslovanska vojska, kot zaklonišče v primeru jedrske vojne, danes pa je urejeno kot predstavitveni center - Podzemno mesto Paklenice.

 

V parih zavojih se planinska pot iz razširitve pri Bunkerju vzpenja v vznožje 300 metrov visoke monolitne skale Anića kuka, gre zraven stalnega vrelca pitne vode, nato pa se soteska nenadoma razširi in vstopa v majhno zeleno poljano imenovano Anića luka. Poleg alpinističnih smeri se do vrha Anića kuka lahko pride tudi po planinski stezi, ki se od glavne poti ločuje na začetku Anića luke.


Na področju Paklenice je več zanimivih jam in brezen. Najprivlačnejša je Manita peć nad sotesko Velike Paklenice. Ta jama je urejena za turistični obisk, po lepoti podzemnih okrasov pa velja za eno izmed najlepših na Hrvaškem. Manita peć je dolga približno 175, globoka pa 35 metrov. Vhod v jamo je obenem lepa razgledna točka, v neposredni soseski pa je kot stolp visoka in sitka skala imenovana Zub ali Maniti kuk.

Sveto brdo
Alan Čaplar

Od mesta, kjer se pot ločuje za Manićko peč, se pakleniška planinska pot naslednjo uro in pol postopoma povzpenja med gozdnimi strminami v dnu soteske in do Lugarnice ter po še malo bolj strmem vzponu do planinskega doma Paklenica. Večina obiskovalcev tukaj zaključi svoje spoznavanje Paklenice, vendar se tukaj pravzaprav šele začnejo zanimivi vzponi proti najvišjim velebitskim vrhom, ki skozi pas gozda vodijo na višinsko področje s številnimi visokogorskimi značilnostmi. V vrsti vrhov na Paklenico je najvišji Vaganski vrh, ki je obenem najvišji vrh Velebita. Najprivlačnejši pakleniški vrh je Sveta gora, poseben položaj katere omogoća neoviran pogled tako na liško kot na primorsko stran.

 

Najstrožje zaščiten del nacionalnega parka je soteska Male Paklenice. Nahaja se približno 3 kilometre vzhodno od Velike Paklenice. Kot njeno ime pove, je manjša in krajša, vendar je obenem težje prehodna, bolj strma in povsem divja. Glede na to, da je za obiskovalce veliko bolj nedostopna od Velike Paklenice, se prehod skozi njo priporoča samo izkušenim planincem. Skozi sotesko se ne gre po vpeljani stezi, temveč po koritu potoka, ko pa je v njemu veliko vode, prehod ni možen.

Paklenica
Alan Čaplar

Bogata mreža planinskih stez in plezalni raj ter dejstvo, da se na razmeroma majhnem področju sreča izjemno bogastvo geomorfoloških pojavov in oblik, raznolik rastlinski ter živalski svet, privlačne pokrajine in nedotaknjena narava so zagotovo eden izmed glavnih zakladov tega dela jadranske obale ter cele Hrvaške.