Potapljaška pustolovščina na Hrvaškem

Potapljaška pustolovščina na Hrvaškem

Glede na položaj Hrvaške in na njeno povezanost z morjem ni težko razumeti, da je v teh krajih bila nujna povezava človeka z morjem. Morje je bilo večen sopotnik ljudi, ki so živeli v teh krajih. Človek in njegov raziskovalni duh sta vedno poskušala čim bolj spoznati svojega sopotnika in tudi svet, ki se skriva pod njegovo površino.

 

Ni možno ugotoviti datuma začetka potapljaštva na teh prostorih. Zagotovo so se v neki primitivni obliki ljudje potapljali od začetka življenja na tem območju. Do razcveta potapljaštva kot turistične dejavnosti je prišlo po letu 1996, ko se je pojavila vrsta potapljaških centrov in se začenja masoven prihod turistov na hrvaško obalo. Na začetku posebej v Istro, potem pa tudi v druge dele.

Viharna preteklost in narava sta pustili v hrvaškem podmorskem svetu številne zanimivosti  za potapljače. Tukaj najdete resnično bogastvo in raznovrstnost rastlinskega in živalskega sveta. Monumentalne podvodne skale in grebeni, razbitine ladij in letal ter številna arheološka najdbišča dodatno povečujejo doživetje potapljanja. V zadnjem času so vse bolj številna adrenalinska potapljanja v jamah, ki se jih odkrije vse več, kar je razumljivo glede na to, da gre za kraška območja.

Najstarejše lokalitete, kjer se nahajajo ostanki potopljenih ladij še iz časov antike, ko so stare trgovske poti vodile iz Grčije proti severni Italiji in proti njihovim kolonijam na jadranski obali so: Cavtat (Epidaurus), Mljet (Meleda), Korčula (Korkira), Hvar (Pharos), Vis (Issa), Split (Aspalathos/Spalatum), Solin (Salona), Trogir (Tragurium), Rogoznica (Heracleia), sidrišča na kornatskem območju (Žirje, Lavsa, Murter), širše območje Šibenika in Zadra (Liburnia/Jadera), Pulj (Pola), rimske vile na Brionih in številne druge mikrolokacije, ki so starim pomorščakom služile kot zaklonišča in sidrišča.

 

V srednjem veku se je povečala trgovina med Italijo in Bližnjim vzhodom. Benetke so postale trgovsko središče in tudi mesta ob obali na območju današnje Hrvaške se hitro razvijajo (Dubrovnik, Split, Zadar, Pulj).

Pomorske borbe v vojnah 19. in 20. stoletja so pustile svoje sledi na morskemu dnu. Po drugi svetovni vojni so dvignili z morskega dna številne razbitine (posebej v Istri), čeprav jih je precej ostalo, ki so dostopne športnim potapljačem. Razbitine na velikih globinah pa še vedno čakajo, da jih odkrijejo in raziščejo.