Regija Osrednja Hrvaška

Regija Osrednja Hrvaška

Aktivne zelene sanjske počitnice v objemu čarobnih gričev, kultivirane pokrajine, prijetnih gozdov in zdravilnih voda

V osrednji Hrvaški so kolesa tradicija in zelo priljubljeno prevozno sredstvo že od druge polovice 19. stoletja, saj je to področje tako ruralno in tradicionalno kmetijsko kot tudi industrijsko. Prav zato so se kolesa tukaj uveljavila kot prva prevozna sredstva med mestom in vasjo, a tudi iz raziskovalnih pobud za spoznavanje pokrajine. Ta je pretežno nižinska, z nekoliko hribovji in gorami, prepredena z najdaljšimi hrvaškimi rekami in njihovimi obdelanimi dolinami. Ugodna konfiguracija terena in prometna mreža lokalnih, manj prometnih cest in rečnih nasipov za kolesarjenje prispevajo k pospešenem razvoju kolesarskega turizma te regije. Po prijetnem, aktivnem dnevu na kolesu se prileže predah v eni od zdravilnih toplic z naravnimi termalno-mineralnimi viri ali sproščeno uživanje v eni od slikovitih vasi z okusno kulinarično ponudbo tega področja in prisrčnimi gostitelji. Vinorodni hribi, stare vasi in tradicionalni rečni brodovi na Savi, Muri in Dravi so samo nekateri od skritih zakladov tega področja!

 

Regija združuje sedem županij, vsaka od njih pa je na svoj način kolesarsko vzgojena v smislu dolgoletne tradicije ter vse bolj kolesarsko razvita in odprta za kolesarski turizem.

Terme Sveti Martin / TZŽ Međimurje

Međimurje leži v najbolj severozahodnem kotu Hrvaške in je pravi kolesarski raj celine s številnimi dobro osmišljenimi kolesarskimi potmi in cestno kolesarsko infrastrukturo za varno vožnjo.

Ob Muri in Dravi se raztezajo odseki mednarodnih kolesarskih poti ob teh dveh rekah – Murska in Dravska pot, ki v Međimurje vstopata iz sosednjih dežel Italije, Avstrije, Slovenije in Madžarske. Poleg njih na Goričanu na Hrvaško vstopa tudi EuroVelo 13 – Pot Železne zavese, ki pelje proti Legradu, izlivu reke Mure v reko Dravo in dalje čez Podravino proti Slavoniji in Baranji, celotno področje pa je bilo leta 2012 razglašeno za Unescov čezmejni rezervat biosfere Mura – Drava – Donava. Tri najprivlačnejše krožne poti, ki celovito pokrivajo skoraj cel prostor Međimurja, so: Steinerjeva pot (41,8 km) iz Donjega Kraljevca, rojstnega kraja velikega znanstvenika, antropozofa, očeta organsko biološko-dinamičnega kmetovanja dr. Rudolfa Steinerja, Eko Mura (53,7 km) od term Sveti Martin do najlepših predelov toka reke Mure in tradicionalnih brodov in Pušipelova pot (53,9 km), malo zahtevnejša z več vzponi, saj pelje od Čakovca čez Štrigovo po gričih slikovite Međimurske vinske ceste.

 

Središče Varaždinske županije je baročno mesto Varaždin, znano tudi kot mesto, ki je naklonjeno kolesom in kot mesto, ki od leta 1897 neguje kolesarstvo skozi Kolesarsko društvo Sloga. To mesto ob Dravi je bilo med letoma 1767 in 1776 glavno mesto Hrvaške. Za kolesarjenje ima Dravski gozdni park in Varaždinsko jezero, a najbolj znana kolesarska pot je krožna Toplička pot (45 km), ki pelje skozi Varaždinske Toplice in čez vinorodne gričke z najlepšim razgledom na mesto festivala Špancirfest in številnih cerkvenih zvonikov zgodovinskega mestnega jedra. Zanimive so tudi kolesarske poti bližnje Lepoglave – mesta čipke, ki čez slikovite zagorske gričke in vasi krožno vodijo do zavarovanega naravnega območja Ravna gora s Filićevim planinskim domom (37,2 km in 780 m skupnega vzpona) in do gradov Klenovnik in Trakošćan (31,5 km, 1120 m skupnega vzpona). V Varaždinski županiji je kolesarsko zelo zanimiva tudi okolica Novega Marofa z lepo krožno potjo (31 km in skupnim vzponom 330 m) čez planino Ivanščica na prelaz Podpoti, kjer je planina „najtanjša in najmanjša''.

Celoviti projekt kolesarskega turizma ZagorjeBike je zaslužen, da je sosedna Krapinsko-zagorska županija brendirana kot prava pravljica na kolesu, z 21 kolesarskimi potmi na štirih kakovostnih zemljevidih z opisi poti ter mobilno aplikacijo ZagorjeBike z GPX sledmi vseh poti. Poti Dva izvira in Po sledeh termalnih izvirov (38 km) krožno povezujeta Tuheljske in Krapinske Toplice, ruta Pot Klanjca in po dolini Sutle (41 km) pa od Klanjca pelje po lepih grebenskih cestah obmejnega področja s sosedno Slovenijo in Zagrebško županijo. Če se podate po kolesarski poti Po poteh Kmečkega upora (36 km), lahko obiščete romarski kraj Marija Bistrica in zgodovinsko pomembno Gornjo Stubico z dvorcem in muzejem o Kmečkem uporu, po poti Po hribih, dolinah in razglediščih severovzhodnega Zagorja (42 km) pa se gre iz Konjščine proti južnim obronkom Ivanščice, najdišča padca Hrašćinskega meteorita in proti slikoviti razgledni točki z vinsko kletjo Vinski vrh.

 

Koprivniško-križevaška županija ima hrvaško mesto koles, Koprivnico z edinstvenim Muzejem koles na odprtem z nazivom Od Leonarda da Vincija do danes. Mesto ima sistem izposoje javnih koles BicKO, ki vključuje klasična in električna kolesa. Online zemljevid kolesarskih poti Bicycle Oasis Map nudi tri kolesarske poti: Dravsko pot od Legrada do Pitomače; EuroVelo 13 od mejnega prehoda Letenye/Goričan do Budakovca severovzhodno od Virovitice in Regionalno pot R3 Koprivnica – Hlebine – Torčec – Legrad – Koprivnica (krožno 61 km po ravnem terenu) ter lokalne rekreativne poti.

Lidija Mišćin

Mesto Križevci nudi zemljevid z 10 kolesarskimi potmi: BOP – S kolesom okoli Prigorja (sedem poti), BOK – S kolesom okoli Kalnika in KUB gorsko kolesarske (dve poti). Posebej lepa, označena in skoraj brez motoriziranih vozil je krožna pot BOK – S kolesom okoli Kalnika, zavarovanega območja narave hribovja Kalnik z edinstvenimi razgledišči na podkalniške vasi. Pot je dolga 25 km, bolj primerna za MTB, treking in e-MTB kolesa, saj je pol poti po asfaltu, pol pa po gozdnem makadamu s številnimi strmimi vzponi in spusti.

Še ena mednarodna kolesarska pot od madžarskega jezera Balaton do naravnega parka Lonjsko polje je Bilodravski kolesarski trikotnik od Pitomače čez Bilogoro do Bjelovarja in nazaj do Đurđevca in v Pitomačo. Pot je krožna, dolga 120 km ter zelo zanimiva, saj kar dvakrat pelje čez nadvse slikovito Bilogoro, z nekaj makadamskimi odseki ter po manj prometnih, slikovitih cestah.

 

Bjelovarsko-bilogorska županija ima privlačna „kolesarska središča” v treh mestih: mestu sejmov in sira pod Bilogoro – Bjelovarju, mestu piva in toplic pod severozahodnimi obronki Papuka – Daruvarju in mestu tisočerih lučk in čarobnosti svetlobe pod severozahodnimi obronki Moslavačke gore – Čazmi. Na najnižjem, vendar najbolj prostranem hrvaškem hribovju Bilogora, je v vasi Maglenča zanimivost Romska hiša, prvi in edini muzej te vrste v Evropi. Avtohtoni hrvaški Romi Lovari so najstarejši od osmih skupin Romov, ki danes živijo na Hrvaškem. Krožna 25 km dolga pot iz Bjelovarja pelje po lokalnih asfaltnih cestah do krajev Sveto Trojstvo in Maglenče. Iz Daruvarja z Daruvarskimi Toplicami se lahko po krožni poti (32 km) pride do najstarejšega ribogojstva na Hrvaškem Končanici, naselju, kjer je češka narodna manjšina večinska, saj je Daruvar z okolico administrativno in kulturno središče Čehov na Hrvaškem. Čazma ima tri lepe kolesarske poti, a najlepša je narava, ki jo boste občudovali na označeni, krožni poti Okoli čazmanskega Kaptola (36 km), vse do ustja Glogovnice v Česmu.

 

Sisak je središče Sisačko-moslavačke županije in mesto na dveh ustjih rek, Odre v Kolpo in Kolpe v Savo. Na ustju je monumentalno Staro mesto Sisak, obiska vreden pa je vsekakor Mestni muzej. Do Siska lahko pridete ''s kolesom na vlak'' iz Zagreba, na dveh lokacijah na desnem bregu Kolpe pa je tudi NextBike Sisak. Mesto krasi izjemno lepa in bogata kulturna in industrijska dediščina, kajti to je bilo pomembno industrijsko središče Hrvaške 20. stoletja in pomembno pristanišče rečnega prometa na Savi.

Zoran Jelača

Ob tej rečni idili se je najboljše s kolesom podati v srce Naravnega parka Lonjsko polje – označenega s Savsko potjo vse do Novske, linijsko 82 km in nazaj do Siska ali Zagreba s kolesom na vlak. Užitek bivanja na zadnjem področju Evrope, kjer se je ohranila tradicionalna paša živine in edinstvena, tradicionalna gradnja iz lesa v vasi Krapje, obisk Evropske vasi štorkelj Čigoč in prenočitev na turistični kmetiji so doživetja Lonjskega polja, ki jih ne smete zamuditi.

Na ustju Petrinjčice v Kolpo leži mesto Petrinja s štirimi lepimi potmi kolesarskega turizma – Zelena dolina (krožno 41,5 km), Kotar gozdov (krožno 34 km), Po rečnih obalah (krožno 27,2 km) in Pot kostanjev (krožna 22 km). Po kolesarjenju so bližnje Top Terme Topusko kot nalašč za počitek in sprostitev v termo-mineralni vodi. V kraju Topusko je v ponudbi pet kolesarskih poti po čudoviti naravi doline reke Gline ter proti Petrovi gori v sosednjem Vojniću. S severne Banovine je lep izlet do južne meje Hrvaške – reke Une. Najlepši razgledišči na reko nad Hrvaško Kostajnico – mestom kostanjev in izvirov, sta dva hriba, Djed in Čukur, do katerih pelje lokalna kolesarska pot.

 

V Zagrebški županiji so zelo privlačne kolesarske poti ob reki Savi, ki zaznamuje to področje. Posebna zanimivost so danes že redka tradicionalni rečna plovila – brodovi, ki jih poganja rečni tok. Na reki Savi so kar trije: Medsave – Zaprešić, Oborovo – Vrbovo Posavsko in Desni – Lijevi Dubrovčak. V ponudbi kolesarskega turizma je 13 kolesarskih zemljevidov Zagrebške županije in mobilna aplikacija ZG BIKE s petimi potmi: Žumberak – Pot slapov (linijska, 48 km), Savska pot (linijska, daljša 87,6 km in krajša 16,7 km), Pot ptic in želv (linijska, 30 km), Pot mostov in brodov (linijska, 40,8 km) in Zagrebška pot (krožna, Zagreb – Velika Gorica, 41 km). Za vožnjo s kolesom so privlačne tudi gričevnate ceste Vukomeričkih goric skozi Kravarsko, Pokupsko in Pisarovino, na katerih boste srečali devet lesenih, baročnih kapel (krožna pot iz Pisarovine, 60 km) ter Plešivička vinska cesta (krožno iz Jastrebarskega, 23 km).

 

Za konec še zgodovinska črtica o tradiciji koles v regiji Osrednja Hrvaška. Že leta 1887 so trije maturantje iz Zagreba − Erik Alexander, Mirko Bothe in Mirko Kleščić – potovali od Zagreba do Trsta (čez Karlovec, Delnice in Reko, na poti domov pa čez Ljubljano in Krško) na velocipedih, kolesih značilnega zanimivega videza z velikim sprednjim kolesom. Potovanje z velocipedi do Trsta in nazaj je trajalo en mesec in je bilo prava avantura! Originalni velociped iz opisane kolesarske avanture iz konca 19. stoletja, lastnika Mirka Kleščića iz Samoborja, se še danes hrani v Samoborskem muzeju. Poiščite velociped in zemljevid sedmih novih kolesarskih poti v ponudbi kolesarskega turizma mesta Samoborja.

 

S kolesom boste najbolje doživeli slikovito ter naravno in kulturno-zgodovinsko raznoliko okolje te regije, idej za kolesarski izlet ali pot pa zagotovo ne bo manjkalo!