Regija Dalmacija – Split

Regija Dalmacija – Split

Obilje raznovrstnosti in izzivov za vse vrste kolesarjev – od Splita, Brača, Hvara in Visa do skritih krajev v objemu Dalmatinske zagore

Regijo Dalmacija – Split zaznamuje preplet mogočne narave in kulturno-zgodovinske dediščine z neizbrisnimi sledmi različnih civilizacij. Začenši z veličastno kraško goro Biokovo z vrhom Sv. Jurija, ki ločuje 60 kilometrov čudovitih prodnatih plaž Makarske riviere, skritih v borovi senci, od prostranega dalmatinskega zaledja s kraškimi polji – po vrsti, kot si sledijo –  Cetinskim, Paškim, Vrličkim, Sinjskim, Vrgoračkim in Imotskim.

 

Glavna značilnost te regije je vsekakor njeno srce, mesto Split, ki je edinstveno po svoji vedno živahni in hkrati sproščeni rivieri, Dioklecijanovi palači, spomeniku z Unescovega seznama svetovne dediščine, plaži Bačvice in piciginu ter gozdnemu parku Marjanu z najlepšim razgledom na mesto in zatočišču za vse rekreativce, ki obiščejo mesto. Varuh Splita je večstoletna mogočna utrdba Klis, ki je od 9. stoletja sedež hrvaških knezov in kraljev iz dinastije Trpimirovićev, danes pa se na tej lokaciji snema filmska nadaljevanka „Igra prestolov''. Bližnji Solin, antična Salona, pa v cerkvici na Gospinem otoku na reki Jadro ohranja spomin na kronanja hrvaških kraljev.

Regija Split je nosilka znamke kolesarskega turizma Bike Dalmatia s spletno stranjo www.dalmatia-bike.com. Regija je razdeljena na šest con: Splitska riviera s Splitom, Omišem in otokom Šolto, Makarska riviera, otoki Brač, Hvar in Vis ter Dalmatinska zagora z Dugopoljem, Sinjem, Vrlikom in Triljem, ki promocijsko sledijo kolesarskim zemljevidom z mnogimi zanimivimi potmi.

 

Na zemljevidu Dalmatinske zagore je skupaj 20 kolesarskih poti. Če gremo iz zaledja do znamenitosti okolice mesta Vrlike, imamo tri različne možne cilje: jezero Peruča, Golo Brdo in izvire reke Cetine. Izviri Cetine so tako edinstveni, privlačni in lepi zaradi čiste in modrozelene vode, da jih enostavno ne smete zaobiti. Do njih pelje pot 571. Do jezera Peruče, ki je tretje največje umetno jezero na Hrvaškem s privlačno okolico in razgledom na Dinaro, pelje pot 572, do bližnjega razgledišča Vrlike, Golega Brda, pa pot 573.

 

Iz Dugopolja pelje zanimiva cestna pot 401 do jame Vranjače na območju osrednjega dela gore Mosor in pot 402 Rera Dugopolje, ki sledi trasi ozkotirne železnice Split –Sinj. Kljub vsemu pa  je za območje Cetinskega polja, poleg Sinja in Sinjske alke, najpomembnejša največja osrednje-dalmatinska reka Cetina, ki krasi območje vseh 105 km od izvira do ustja v Jadransko morje v slikovitem mestu Omiš. Pot 451 krožno povezuje mesti Sinj in Trilj na Cetini, ne glede na to, katero boste izbrali za izhodiščno točko. Iz Trilja na Cetini lahko po krožni poti 502 pridemo do rečice Grab, slikovitega pritoka Cetine, s tradicionalno zgrajenimi kamnitimi vodnimi mlini na njenem izviru.

Zoran Jelača

Vsekakor ne gre zamuditi izleta v Imotski in se odpraviti na krožno pot Imotska jezera in trdnjave ter Prološko blato, ki je tipičen primer poplavnega kraškega polja v Dalmaciji.

Jezeri sta dve, Modro in Rdeče, in dve trdnjavi, Topana v Imotskem in Badnjevica med Prološcem in Ričico. Na poti do Imotskega prečkamo Vrgorac, mesto jagod, alkoholne pijače bikle in Tina Ujevića, kjer hotel Pervan z bližnjo Etno vasjo Kokorići ponuja kolesarske ture po Vrgoračkih poljih – Bunina, Jezero in Rastok, Napoleonovi cesti in Tobačni poti.

 

Če se skozi predor Sveti Ilija iz zaledja vrnete na Makarsko riviero, je najboljše, da uporabite promocijski zemljevid te riviere s šestimi kolesarskimi potmi skupne dolžine 200 kilometrov. Poti peljejo po panoramskih cestah in sprehajališčih lungomare čez turistična mesta te riviere ter po poteh in cestah, do katerih se je treba strmo vzpenjati in pri vožnji skozi stare vasi Podbiokova prečkati biokovska pobočja, s katerih imamo razgled kot iz letala. Po poti 240 je vredno obiskati Naravni park Biokovo in Botanični vrt Kotišinu, medtem ko pot 241 pelje po najvišji asfaltirani cesti na Hrvaškem. Po njej se lahko povzpnemo na vrh Biokova – Svetega Jurija (1762 m), drugega najvišjega vrha Hrvaške, in počutili se bomo kot na profesionalni kolesarski dirki po Hrvaški – Tour of Croatia, ki se s svojim „kraljevskim odsekom'' vzpenja na goro Učko na Kvarnerju (1401 m).

Splitsko pristanišče je koridor ali ladijski prehod do večine dalmatinskih otokov, prvi je Brač, nato Hvar in Vis. Zemljevid kolesarskih poti otoka Brača ponuja 25 poti po vseh delih otoka, od katerih pot 768 pelje do Vidove gore (780 m), najvišjega vrha vseh jadranskih otokov. Pot 761 pelje v srce otoka, kraj Škrip, najstarejše naselje na otoku z Muzejem otoka Brača in muzejem oljčnega olja, pot 757 pa pelje krožno iz Supetra skozi Mirco in Sutivan do Ložišća, očarljivega kraja z najlepšim cerkvenim zvonikom na otoku iz leta 1888, ki je izdelan po osnutku znanega kiparja Ivana Rendića, ki je prav tako ''braški sin'' iz Supetra.

 

Zemljevid kolesarskih poti otoka Hvara ponuja 13 kolesarskih poti, s katerimi je dobro prepreden cel otok. Poti 704 in 705 peljeta skozi Starogradsko polje z Unescovega seznama svetovne dediščine z edinstvenim doživetjem številnih pravilnih poti in terasastih parcel, ki so se do danes ohranile še od obdobja antične Grčije. Obstajata še dve zanimivi poti, krajša 707 in daljša 708, ki peljeta na najvišji vrh Hvara – Sveti Miklavž (628 m).

 

Po Braču in Hvaru lahko načrtujete obisk Visa ali Šolte, saj sta oba otoka posebna, vsak na svoj način. Šolta ponuja nepozabno doživetje izvirne naravne lepote v bližini Splita. Vis je osamljen priobalni otok s posebnim ozračjem, ki je hkrati zelo dobro ohranjen, saj je bil dolga leta zaprt zaradi vojaške baze, danes pa ga obišče vedno več turistov, ki jih zanima ogled kar 40 zapuščenih vojaških objektov in vožnja s kolesom na relaciji Vis – Komiža. Tam se snema film „Mamma Mia 2ˮ.

 

Pojdite in se pripravite za popolnoma drugačno pot po Dalmaciji!