Regija Dalmacija – Dubrovnik

Regija Dalmacija – Dubrovnik

Blagi in topli jug, še neznan kolesarski kotiček dežele

To je regija osupljivih možnosti bivanja v naravi in kolesarjenja, zlasti za uživanje v lepoti vsega, kar nas obdaja. Baćinska jezera in dolina Neretve z mestom Metković in arheološkim muzejem Narona v Vidu, vinogradniško-vinarski zakladi polotoka Pelješca s stonskim obzidjem, solinami in školjkarstvom – ostrigami ter hišo znamenitih pomorskih kapetanov Orebića.

 

Z morja je čudovit razgled na Unescovo svetovno dediščino, mesto Dubrovnik, ki se ponaša z dva kilometra dolgim srednjeveškim obzidjem in utrdbami. Vendar je razgled na središče regije in zgodovinsko mestno jedro s kopico rdečih streh palač in hiš, obrambnih stolpov in cerkvenih zvonikov, najlepši s hriba Srđ. Elegantne konture cipres so najbolj izrazit okras avtentičnega okolja rodovitnih Konavl in Orebića. Stečki, srednjeveški nagrobni spomeniki, Unescova svetovna dediščina, krasijo konaveljska pokopališča in druga oddaljena pokopališča v zaledju Dubrovniškega primorja.

 

Niz otokov zaznamuje bujnost dišečih pinij, alepskih borov ter zdravilnih in aromatičnih rastlin. Mesto Korčula je znano po svoji srednjeveški arhitekturi in renesančni lepoti, gozdnati Narodni park Mljet pa skriva samostan in dve slani jezeri. Imenujejo ga tudi Odisejevo začasno bivališče. V regiji so trije arhipelagi – Naravni park Lastovsko otočje, otočki Pelješkega kanala in izjemna lepota Elafitov ali Jelenjih otokov.

 

To je zagotovo regija številnih fenomenalnih, vendar še ne dovolj znanih in raziskanih kolesarskih destinacij!

Domagoj Blažević

Če se na pot podali iz Ploč, obiščite Baćino in njenih sedem Baćinskih jezer izjemne lepote in rahlo slane vode, somornice, v kateri živijo jegulje, žabe in ciplji, ki po kanalu pridejo do morja. So idealna kolesarska destinacija s kolesarsko potjo, dolgo deset kilometrov okoli petih jezer. Vzdolž poti so klopi za počitek, naleteli pa boste tudi na naravni izvir vode. Jezera so dom številnih zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, od turističnih dejavnosti pa so poleg kolesarjenja priljubljene še vožnje z rečnimi čolni, fotosafari ter kopanje in deskanje, čeprav je morje takoj za vogalom.

Z značilnimi neretvanskimi čolni, imenovanimi lađe, lahko pridemo v vzdušju pravega neretvanskega duha in načina življenja, čez dolino Neretve in mesta Metković ter čez jezero Modro oko, do muzeja antične Narone v kraju Vid. V letih 1995 in 1996 so najdeni senzacionalni ostanki rimskega hrama Augusteuma in 17 marmornih skulptur nadnaravne in naravne višine, leta 2007 pa se je odprl prvi muzej na Hrvaškem, zgrajen in situOkolica muzeja in Vida z naseljema Dragovija in Prud je že znana kot destinacija za gorsko kolesarjenje s XC, singletrack in downhill progami.

 

Polotok Pelješac je najbolj znan po svojih odličnih vinih. Stoletna tradicija vzgoje in negovanja vinske trte, vrhunska izbira terena, strma pobočja in celodnevna obsijanost s soncem dajejo vinom izvrstno sladkost in kakovost. Od svetovno znanega Plavca malog izstopata še vini Dingač in PostupFrancoska pot na Pelješcu je eno od redkih preostalih pričevanj iz obdobja Napoleona na dubrovniškem področju, ki je danes označena in zelo privlačna sprehajalna in MTB pot od Stona do Ponikev (7 km) z razgledom na dolino Ponikev in stonsko polje. Deli Napoleonove poti se raztezajo po celem Pelješcu, turistično interpretirani deli so še Žuljana – Puntikovići in Janjina – Kuna Pelješka. Ston z impresivnimi srednjeveškim obrambnim zidom, dolgim približno 5 kilometrov, in soline iz 14. stoletja, sta znamenitosti, ki ju je vsekakor treba obiskati. Povezanost polotoka Pelješac je dobra tako po cesti čez Malostonski zaliv kot tudi s trajektom iz Ploč v Trpanj in iz Orebića v Dominče na Korčuli, trajekti pa plujejo tudi iz Prapratnega na otok Mljet. V Trpnju je peš-kolesarska pot od kampa Vrila (6 km) do Velike Prapratne ob obnovljenih stoletnih oljčnikih in suhih zidih ter novih nasadih oljk.

 

Otok Korčula ima tri odlične kolesarske destinacije: Lumbardo (tri kolesarske poti), Blato (šest poti) in Velo Luko (štiri poti). Poti so označene, na voljo pa so tudi zemljevidi z opisom poti. Vse lokacije na otoku Korčula so izjemne, začenši od starega mesta Korčula s hišo Marka Pola. Za kolesarjenje je veliko odličnih asfaltiranih in makadamskih cest, ki peljejo skozi številna slikovita otoška naselja kot so Lumbarda, Pupnat, Smokvica, Blato in Vela Luka. Dolžina otoka je 47 kilometrov in ne predstavlja logističnega problema, saj ima veliko mest za postanek za okrepčilo, obrok ali, še pomembneje, za malo osvežitve v morju.

Ivo Biočina

Tudi vožnja s kolesom po najbolj zelenem in pogozdenem hrvaškem otoku je posebno doživetje. Ta največji otok v južni Dalmaciji je prekrit z gostimi gozdovi alepskega bora, pinije in črnike. Za narodni park Mljet je bil razglašen leta 1960. Dolg je 37 kilometrov, vožnja po otoški cesti pa je lahko prava pustolovščina, saj je Mljet tudi precej gričevnat otok z najvišjim vrhom Velji grad (514 m).

Iz Prapratnega na Pelješcu in iz Dubrovnika je dobra ladijska povezava z otokom. Poleg glavne otoške ceste severozahod-jugovzhod so na otoku še krajše asfaltirane in makadamske ceste, ki so še kako primerne za kolesarjenje. Najlepša in najlažja je peš-kolesarska pot okoli Malega in Velikega slanega jezera z razgledom na otoček svete Marije in benediktinski samostan iz 12. stoletja. Kolo si lahko izposodite na treh lokacijah in vse imajo odličen dostop do jezer. Najboljša je tista na mostu med Malim in Velikim jezerom.

 

Lastovo, otok jasnih zvezd in kristalno čistega morja, je primeren za raziskovanje s kolesom v popolnem miru in tišini, kajti takrat je doživetje neposrednega stika z naravo najboljše. Otok je dolg približno 10 km in širok približno 6 km s številnimi zalivi in polji med prijaznimi otoškimi hribi. Za kolesarske podvige je idealen spomladi in zgodaj jeseni, ko sonce ne pripeka močno in veter rahlo pihlja, zaradi česar je vožnja prijetna. Asfaltirane ceste niso prometne in so primerne za vožnjo, je pa tudi nekaj lepih makadamskih cest, stez in potk, ki peljejo do otoških zanimivosti ali ob kateri od 40 srednjeveških cerkvic, raztresenih po otoku. Na voljo je šest do deset krajših kolesarskih poti, a najdaljša in najzahtevnejša je Lastovo – Hom (417 m) – Lastovo (20 km). Do najvišjega otoškega vrha boste najprej kolesarili po asfaltu, nato po hribovitem terenu po makadamu dokler gre, do vrha pa se boste podali peš. Druge poti so dolge od 5 do 10 kilometrov. Trajektno pristanišče je Ubli, kolo pa si lahko izposodite v hotelu Solitudo, edinem hotelu na otoku.

 

Lepote Šipana, ki skupaj s Koločepom in Lopudom tvori skupino Elafitskih ali Jelenjih otokov, so zlahka dostopne s trajektno medotoško linijo iz Dubrovnika. V sklopu poti Via Dinarica – Plava pot krajši itinerar vodi tudi na otok Šipan. Modra pot Via Dinarice je odlična priložnost za spoznavanje hrvaške jadranske obale, znane prav po edinstvenem stiku gora in morja. Tukaj se prepletata doživetje morja in obale z doživetjem bivanja in gibanja v gorah. Spoznavanje obale in notranjosti otoka z oljčniki, vinogradi in nasadi rožiča je najbolj dostopno s kolesom, lahko pa tudi peš. Na otoku sta dve večji naselji Šipanska Luka in Suđurađ, povezani s cesto, ki pelje skozi rodovitno Šipansko polje. Po tej poti poteka tudi Via Dinarica – Modra pot čez otok, 3,8 km dolga kombinacija asfalta in makadama. Na otoku je veliko podeželskih počitniških vil aristokratskih družin in bogatih meščanov Dubrovniške republike, izgrajenih zlasti med 15. in 16. stoletjem. Primer tipične arhitekture takšnih počitniških vil je počitniška vila Vica Stjepovića-Skočibuhe v Suđurađu iz leta 1561. To je hiša s stolpom in vrtom, ograjena z zidom, zgrajena večinoma iz korčulskega kamna. Najlepše razgledišče na odprto morje je Velji Vrh (243 m), ki se dviguje nad Šipansko Luko, na njem pa dominira vojaška utrdba iz obdobja avstro-ogrske vladavine.

Čeprav se kolesarske poti po zgornjih vaseh Dubrovniškega primorja zaradi hribovitega terena in strmih vzponov ne uporabljajo toliko za vožnjo s kolesi, izjemoma morda z električnimi kolesi, so zelo dobra in zaželena alternativa prometni Jadranski magistrali, saj je promet po njih redek, narava zelo zanimiva, razgled na Elafite pa osupljiv. Iz smeri Dubrovnika je najlažje začeti vožnjo ali zaviti v Orašcu proti Gromači ali v Slanem proti Trnovi, iz Zaton-Dola pa se lahko podate v naselji Mravinca in Trnova. Vasi kot so Čepikuća, Visočana, Smokovljana in Ošlja so avtentične, pokopališča in prostor okoli cerkva pa krasijo stečki, srednjeveški nagrobni spomeniki, ki so nastali od konca 13. do sredine 16. stoletja. V Dubrovniškem primorju je ohranjenih 26 nekropol stečkov, tematska kolesarska pot Stečki Dubrovniškega primorja, ki jo je dobro začeti v Slanem, prečka šest najdišč, od katerih je najdragocenejše Novakovo greblje – Čepikuće, ki sodi med najbolje ohranjena in najlepša najdišča stečkov na dubrovniškem področju.

 

Jugovzhodno od Dubrovnika je del regije Konavle s tremi kolesarskimi potmi skozi slikovite in zelo lepe in avtentične vasi, ob mlinih na reki Ljuti, z razgledi na mogočno planino Sniježnico (1234 m) ter vitke, elegantne ciprese, ki prevladujejo v pokrajini. Konavle so bile s svojimi prostranimi, rodovitnimi polji od nekdaj žitnica Dubrovniške republike. Tudi danes slovi po nasadih oljk, vinogradih, sadovnjakih agrumov in obdelanih poljih, a najbolj po turističnih kmetijah prav zaradi vseprisotne avtentičnosti in pravega odraza tradicionalne kulture starega Dubrovnika. Prva od treh kolesarskih poti dolžine 25 km je krožna in vodi iz kraja Čilipi v Donjo Bando z naselji Gruda, Ljuta in Pridvoje po Konaveljskem polju. Tudi druga pot je krožna, dolga 26 km in pelje po obronkih Gornje Bande, ponovno po poljih in skozi naselji Miljasi in Zvekovica vse do Cavtata, kjer je njen začetek. Tretja je najkrajša, linijska pot, dolga 9,5 km, od Cavtata čez Miočiće do kraja Čilipi. Poti potekajo ob trasi stare ozkotirne železnice „Ćiro'', ki je povezovala Dubrovnik s Čapljino in Konavle z Mostarjem med letoma 1901 in 1976, ko je popularni „Ćiro'' zadnjič odpeljal iz Dubrovnika.