Zaščitene živali na Hrvaškem

Zaščitene živali na Hrvaškem

Čeprav je favna na Hrvaškem še vedno bogata in raznolika, in to zahvaljujoč geografskemu položaju, geološki preteklosti, dosedanjim podnebnim pogojem ter velikemu številu zaščitenih območij, nekatere vrste tudi to ne bo rešilo pred izumrtjem in za to je najpogostejši vzrok kot vedno – človek. Preko razumne mere onesnažena voda, tla in zrak, intenzivno kmetijstvo, jezovi na vodotokih, nezakonita odlagališča smeti, širjenje območij za gradnjo, gradnja prometnic, masovni turizem in številne druge človekove aktivnosti povzročajo neposredno ali posredno izginotje mnogih živali. Intenziven lov in ribolov ter vnašanje tujerodnih vrst tudi predstavljajo grožnjo za številne vrste, od katerih so mnoge endemične in reliktne, kar pomeni, da so v preteklosti živele na mnogo večjem območju kot danes.

 

Tako je na Hrvaškem zabeleženih okoli 400 vrst ptic, od katerih je 230 gnezdilk, s čimer se Hrvaška uvršča v sam vrh po raznolikosti ornitofavne, tj. favne ptic v Evropi. Veliko število vrst teh pojočih pernatih prebivalcev je široko razprostranjeno, nekatere pa so vseeno omejene na določena območja. Tako boste na primer sredozemskega galeba videli izključno na skrajnem jugu države, beloglavega jastreba na otokih v Kvarnerju, divjega petelina na Velebitu in v Gorskem kotarju, orla klinkača pa na poplavnih območjih ob reki Savi.

 

Če se sprašujete, katera je najmanjša ptica na Hrvaškem, je odgovor „težek” toliko kot žlička sladkorja, tj. samo 5 g, to je prava teža rdečeglavega kraljička.

Na vrhu lestvice velikosti pa sta dva hrvaška „velikana”, beloglavi jastreb in orel belorepec, ptici, ki se lahko pohvalita z razponom kril večjim od dveh metrov.

Populacija žličark (Platalea leucordia) je na Hrvaškem zelo majhna in je zato ta neobičajna ptica strogo zaščitena vrsta. Hrani se z ribami, žabami, ličinkami žuželk in raki, svoje „grižljaje” lovi z neobičajnim kljunom, ki je podoben žlici, in zaradi tega je tudi dobila svoje ime. Če bi radi videli to dragoceno ptico, obiščite naravni park Lonjsko polje ali nekatere ribnike v Slavoniji.

 

Morda so vam zelo simpatične in vam vzbujajo spoštovanje sove, ptice, ki so sinonim za modrostEna od najpogostejših sov na Hrvaškem je mala uharica, ki je ime dobila po dveh karakterističnih daljših peresih na glavi, ki dvignjeni spominjata na ušesa.

 

V hrvaških planinskih predelih in bukovih in smrekovih gozdovih živijo velike zveri, kot so volkovi, medvedi in risi, ki so v večini zahodnoevropskih držav izumrle, in drugi večji sesalci, kot so divje svinje, srne, jeleni, gamsi ter številne ptice in druge značilne planinske vrste. Ris je največja mačka, ki živi na območju Evrope, ocena je, da danes na Hrvaškem živi največ 40 do 60 živali na območju Like, Gorskega kotarja in Ćićarije. 

Nenad Rebršak

Žival, ki se odlikuje s spretnostjo in gibljivostjo pod vodo, rečna vidra, ima svoj dom v mnogih hrvaških rekah in v bližini ribnikov.

Na hrvaških planinskih območjih živijo tudi manjše zveri, kot so kune, jazbeci in lisice. Zelo pomembna relikta Dinaridov sta dinarska voluharica in krški polh.

 

Ne glede na človeški strah pred kačami, imajo te pomembno vlogo v naravi in je zato večina kač na Hrvaškem z zakonom strogo zaščitena. Na planinskih območjih je možno srečati zaščitene strupenjače, kot sta modras in planinski mali gad.

 

Strah pred velikimi zvermi je neutemeljeno pretiran. Čeprav so se dogajala bližnja srečanja, ni znano, da bi neizzvane zveri napadle človeka. Morate vedeti, da so vse divje živali plašne in se pred človekom umaknejo, razen seveda, če se čutijo ogrožene.

Pogosta stanovalka na vrtovih po Dalmaciji je navadna grška kornjača, prav tako z zakonom zaščitena žival, ki je ogrožena zaradi okoljskih sprememb, prevelikega izlova, požarov ter prodaje na črnem trgu.

Če dopustujete na obalnem območju Hrvaške, boste z nekaj sreče na zidovih svojega apartmaja videli hišnega gekona, ki je tudi zaščitni znak otoka Lošinja. Gre za izrazito spretno živalco, ki se po popolnoma navpičnih površinah vzpenja s pomočjo oprijemalnih dlačic, ki se nahajajo na vseh petih prstih.

Hrvaška se lahko pohvali tudi z bogato podzemno favno v številnih jamskih habitatih. Najbolj znana jamska školjka na svetu je dinarska jamska školjka, relikt in endemit Dinaridov.

 

V globinah pod Dinaridi se „skriva” človeška ribica, edini podzemni vretenčar in ena od redkih živali, ki je popolnoma prilagojena življenju v podzemnih pogojih. Gre za endemit podzemnih sladkovodnih habitatov dinarskega krasa, ki na Hrvaškem živi v jamah in ponorih pod kraškimi polji od Istre do Dubrovnika in predstavlja izjemno naravno bogastvo.

Na Hrvaškem so zabeležili skoraj vse vrste netopirjev, ki so razširjene v Evropi, nekaj več kot trideset in vse so zaščitene z zakonom. Te zelo plahe živali so edini sesalci, ki lahko aktivno letijo in so tudi izjemno koristne živali, ker se hranijo z žuželkami.

 

Ena od najbolj ogroženih sladkovodnih rib je mehkoustna postrv, ki prebiva v čistih in hladnih kraških vodah bogatih s kisikom, je endemit srednjega in južnega jadranskega porečja.

 

Jadransko morje se odlikuje z veliko bioraznolikostjo in v njem tako najdejo zatočišče tudi zaščitene in redke vrste morskih polžev, kot so sodasti polžtritonove trobente in progaste mitre.

 

Kiti in delfini živijo po vseh morjih in oceanih in tako tudi v Jadranskem morju. Razlikujemo različne vrste teh čudovitih morskih živali, vse so na Hrvaškem zaščitene z zakonom in je popolnoma prepovedan njihov lov ali kakršno koli ogrožanje njihovih življenj.

V Jadranskem morju živi 220 velikih pliskavk ter manjše število navadnih delfinov.

Blue World Institute

Sredozemska medvedka (Monachus monachus) ali „morski človek” je ena od najbolj ogroženih morskih sesalcev ter najredkejši tjulenj na svetu.

Ocenjuje se, da v Sredozemlju živi okoli 200 primerkov teh živali. Zadnjo medvedko so na Jadranu ulovili leta 1960 blizu otoka Visa.

 

Korale imamo po pravici za rdeči zaklad Jadrana. Pogosto slišimo, da je korala mineral po skeletu, rastlina po videzu in žival v resničnosti. So zelo krhke in jih pogosto uničujejo sidra, ki jih vlečejo po dnu morja, ter brezobzirni potapljači.

 

Zaradi trgovanja s koralami kot spominki in nakitom so posamezne vrste, kot je rdeča korala, skoraj popolnoma izginile.

Že od leta 1995 je morski datelj strogo zaščitena vrsta školjk, ki se jih v morju ne sme nabirati.

Goran Šafarek

Veliki leščur je zaščitena jadranska vrsta, ki živi na peščenem dnu in je pomemben prebivalec morskih livad.

Z razvojem turizma se je njegov habitat hitro skrčil, najbolj zaradi lupin, ki jih uporabljajo za izdelavo okrasnih predmetov, ter zaradi sidranja plovil.

 

Ljudje pogosto nabirajo morske organizme (spužve, školjke, zvezde, ježe, polže ipd.) kot spominke in ko se to ponavlja in ponavlja, pride do negativnih vplivov, ki porušijo naravno ravnotežje in se to ne bi smelo početi. Ti organizmi imajo svoj prostor le v morju!

Zaradi intenzivnega, neselektivnega, na žalost tudi nezakonitega ribolova so mnoge vrste rib v Jadranu zelo ogrožene. Še posebno gre tu za hrustančnice, kot je sinji morski pes (hrvaško modrulj), nato velike roparice, kot so tune in mečarice ter mnoge druge ekonomsko pomembne vrste.

Miro Andrić

Morski konjiček je prav tako ogrožena vrsta v Jadranu. To dobrohotno in nežno morsko bitje je zelo lahek plen neozaveščenih potapljačev, ki nočejo razumeti, da živa bitja niso spominki.

Pomembno se je zavedati – strogo zaščitene živalske vrste je prepovedano loviti in ubijati, vznemirjati na kakršen koli način, še posebno pa v času razmnoževanja, odraščanja mladičev, migracij in hibernacije, namerno uničevati njihova gnezda in legla ter uničevati območja, na katerih se razmnožujejo ali počivajo. Vedeti je treba, da zakon predvideva tudi denarne kazni za nedovoljeno ravnanje in kršenje zakonov.