Muzej sodobne umetnosti (Muzej suvremene umetnosti – MSU) je največja najsodobnejša muzejska institucija na Hrvaškem in največja kulturna investicija po osamosvojitvi države odprta pred kratkim v Novem Zagrebu.
Novi veliki objekt arhitekta Igorja Franića, prva večja kulturna institucija, ki prečka Savo bo omogočila ustrezno hranjenje in razstavljanje zbranega gradiva in obenem pogoje za odvijanje različnih programov, čitalnic, izobraževalnih delavnic, filmskih projekcij in gledališčnih predstav s katerimi želi doseči najširšo publiko in ta del mesta narediti za novo zagrebško kulturno središče in kraj družinskih srečanj, zabave in pridobivati novih spoznanj.
Skupna površina muzeja znaša 14.500 m2 od česar je 3.500 namenjenih stalni postavitvi, 1.500 za občasne razstave in 700 m2 za razstave na strehi. Muzejski prostor vsebuje multimedijsko dvorano, knjižnico, pedagoško dvorano, muzejsko trgovino s knjižnico, kavarno, restavracijo, apartmaje za gostujoče umetnike in kustose in preddverje velikosti 725 m2. Po več kot 50-ih letih pazljivega zbiranja, obdelave in predstavitve le dela fundusa je bila prva razstava s katero se je muzej predstavil publiki njegova stalna postavitev Zbirke u pokretu (Zbirke v gibanju).
Druga velika razstava so Akvizicije 2004–2009, obiskovalce pa je dočakala tudi razstava Muzej prije Muzeja (Muzej pred Muzejem), izbor fotografa Jesenka Rasola, ki je s svojim objektivom sledil nastanku muzejske zgradbe. Umetniška dela hrvaških in tujih avtorjev, katera se nahajajo v zbirkah MSU-ja pričajo o različnih stilih in izražanjih kot npr. abstraktnega ekspresionizma, geometrične in ilirske abstrakcije, enformel, minimalizma, protokonceptuale, analitičnega in primarnega slikarstva, Fluxusa, konceptualne umetnosti, slikarstva obarvanega polja, optične umetnosti, transavangarde, … in odražajo poslanstvo Muzeja čigar srž je bila aktivno sledenje novih umetniških gibanj.
V svoji sestavi MSU hrani nekaj zbirk – slikarstva, skulptur, risb, grafik, plakatov in del na papirju, fotografij, filma in videa in zbirko medijske umetnosti. Muzej skrbi tudi za zbirko Richter, ki šteje 182 del, zbirko Josipa Seissla, ki hrani 1358 del, zbirko Benka Horvata s 611 deli, arhiv Toše Dabca ki šteje 200.000 inventarnih enot medtem ko ima zbirka Ivana Kožarića 600 del. Muzejske prostore je obogatilo tudi nekaj instalacij Tobogan umetnika svetovnega slovesa Carstena Höllerja, potem Oči pročišćenja (oči očiščenja) polskega umetnika Miroslawa Balke, na strešni terasi je instaliran Umjetnik pri radu (Umetnik pri delu) Dalibora Martinisa a pred muzejem Okviri (Okvirji) Ivane Franke, Lee Pelivan in Toma Plejića. Na strehi je svoje mesto našla instalacija Bojno polje Ivana Božičevića a v muzejski trgovini Alkemijski poliptih Silvija Vujičića.
Program muzeja v letu 2010 sestavljajo tudi razstave: Par lijepih cipela – Reality Check v vzhodni Evropi, samostojna razstava Danice Dakić, samostojna razstava Aleksandra Srneca, projekt Gilberta & Georgea, dela iz FRAC-ovih zbirk, razstava Zlatka Kopljara in Donacija Murtić. MSU je ustanovljen v Zagrebu decembra leta 1954 in nemudoma je postal referenčno mesto na kulturni karti mesta, kmalu pa tudi Evrope in širše. Želja za razširitev Muzeja sodobnih umetnosti je obstajala še od šestdesetih let naprej zaradi nacionalnega in mednarodnega značaja zbirk, ki so se tam hranile v neugodnih pogojih in niso v celoti bila dostopna javnosti.
Na mednarodnem natečaju leta 1999 je zmagal projekt arhitekta Igorja Franića. Z izgradnjo zgradbe so pričeli leta 2003 in je plod skupne investicije Mesta Zagreba in Ministrstva kulture.
Turistična skupnost mesta Zagreb
www.zagreb-touristinfo.hr
Muzej sodobne umetnosti
www.msu.hr