Zadnjih nekaj let podvodni safari postaja vse bolj iskana oblika turizma. Hrvaška lahko s svojim zanimivim podmorskim svetom in razčlenjenim vzhodnim delom jadranske obale na tem področju ponudi zelo veliko.

Hrvaška obala je do sedaj v glavnem privlačila kopenske turiste in navtike, zadnjih nekaj let pa je vse bolj razvito tudi potapljaštvo. Hrvaška je na četrtem mestu v Evropi po številu podmorskih arheoloških najdb. Po podatkih Ministrstva za kulturo se na hrvaškem delu Jadrana nahaja okoli 400 podmorskih arheoloških najdišč med katerimi 200 izhaja iz prazgodovine do nove dobe, najmlajši pa iz časa Druge svetovne vojne. Ministrstvo je 92 najdišč zaščitilo kot kulturno dobro, med katerimi je 9 pod kovinsko zaščito.

V hrvaškem morju se sme potapljati le organizirano in ne posamično, Ministrstvo pa je za obdobje od 2009 do 2013 izdalo 25 koncesij za opravljanje in organiziranje podvodnih aktivnosti na kulturnem dobrem in to za 4 podmorska arheološka območja okoli Mljeta, Lastova in Visa in na področju Cavtata. Na teh območjih se nahaja 35 najdišč, še 6 pa jih je izven tega območja.

Ob severni obali otoka Kaprija v šibeniškem akvatoriju se nahaja atraktivna razbitina dobro ohranjene železne ladje iz druge svetovne vojne Francesca da Riminnija katero je zavezniška vojska marca leta 1944 torpedirala in potopila, medtem ko je bila maskirana zasidrana na sidrišču. Gre za ladjo dolgo 42 metrov in široko 12 metrov s tremi dobro ohranjenimi jambori. Razbitino so odkrili šele leta 1994. Ladja je bila pred drugo svetovno vojno v lasti dveh bratov z otoka Ista, katerim je služila v trgovske namene. S pričetkom vojne so jo mobilizirali Italijani, ki so jo uporabljali za prevoz bojnega tovora med hrvaško in italijansko obalo. Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 so jo prevzeli Nemci katerim je služila v isti namen.

Nedaleč od otoka Kaprija se nahajajo zanimive podmorske jame in grebeni, ki so prav tako privlačen kraj zaljubljencev v podvodni svet. Ocenjuje se, da se v Hrvaškem morju na leto potaplja okoli 150.000 potapljačev. Vsekakor najbolj poznana razbitina v hrvaškem Jadranu je Barun Gautch, avstroogrska potniška ladja iz prve svetovne vojne, katero je potopila morska mina v vodah pred Rovinjem leta 1914. Ladja je dolga 84 in široka 11 metrov, potopila pa se je v globino 28 do 40 metrov. Tudi ta razbitina je pod zaščito Ministrstva kulture in se lahko obišče le v organizaciji licenčnega potapljaškega centra.

V podmorju Kvarnerja potapljači radi obiskujejo razbitino italijanske trgovske ladje Lina v bližini Cresa, potopljen tovorni parnik Tihany pri otoku Unije in grško tovorno ladjo Peltastis, ki se je potopila ob obali Krka.

V splitskem podmorju se tudi nahaja več zanimivih razbitin. Ob otoku Mali Burjak je potopljen tovorni parnik Teti. Ladja se nahaja v pravilnem položaju zato je pogost motiv za fotografiranje. Minopolagalec Ursus, ki je za sabo vlekel plavajoči topniški ponton je zadela britanska podmornica leta 1941 v bližini Hvara. Na skoraj idealni globini ob obali Pelješca se nahaja razbitina nemškega torpednega čolna S-57, ki se smatra za eno najbolj atraktivnih razbitin za podmorski safari. V dubrovniškem akvitoriju se prav tako nahajajo številne razbitine in številni zidovi in grebeni.

Ministrstvo turizma
www.mint.hr