Split metropola hrvaškega juga pod zaščito UNESCA ter vpisana v register Svetovne kulturne dediščine že 1700 let s srcem v Dioklecijanovi palači razširjenih rok pričakuje svoje goste.
Mesto stoji na najbolj toplem predelu severne obale Sredozemlja, v samem središču Jadranske obale, v neposredni bližini dveh rekah Jadro in Žrnovnica, ki ga oskrbujeta z vodo. Njegova zmerna klima z 2700 sončnih ur ga tudi v sredi zime pretvarja v oazo v kateri se lahko uživa na soncu. Industrijsko, univerzitetno in gospodarsko središče regije svojo zeleno dušo čuva na hribu Marjan, nameščenem na zahodnem predelu polotoka kjer park-gozd v bližini mesta podaja ugodje mirnih in od mestnega hrupa obvarovanih sprehajalnih stez pod borovim gozdom ob morju.
Prvi prebivalec Splita je bil rimski car Gaj Aurelije Valerije Dioklecijan, ki se je prav v tej udomačeni uvali okoli leta 293 odločil zgraditi razkošno carsko vilo-počitniško hišo s približno 30 tisoč kvadratnih metrih v katero se je potem, ko je odšel s prestola rimskega imperatorja tudi umaknil. Burna stoletja kasneje so iz vile naredili grad v katero so prvi prišli prebivalci bližnje Salone v begu od Avara in Slavena. Mesto, ki je s časom zraslo izven obzidja palače je zamenjalo številne oblasti, od hrvaških kraljih v 10. stoletju, prek madžarske in Beneške administracije do francoskih vladarjev in Avstro-ogrske monarhije.
Prav tako kot je v zgodovini pomenila začetek novega naselja in življenja mesta Dioklecijanova palača in njeni odlično ohranjeni ostanki tudi danes predstavljajo mestno jedro, središče vseh bolj pomembnih dogodkov in vsakdanjega življenja prebivalcev.
Odlično ohranjeni ostanki tega antičnega objekta skupaj s poznejšo srednjeveško nadgradnjo predstavljajo vreden arheološki in zgodovinsko-umetniški kompleks, ki je leta 1979 uvrščen na UNESCOV seznam svetovne kulturne dediščine.
Palača je okrašena z različnimi uvoženimi detajli kot so: granitni stebri in sfingami iz Egipta, marmorjem iz Italije in klesani detajli z otoka Prokoneza v Marmornem morju. Čeprav je imela stanovanjski namen, je palača zelo podobna rimskem vojaškem taborišču. Zgrajena je s štirimi vhodi: tri s kopenske in eden z morske strani.
Celoten kompleks palače kot celota nima vzora v dotedanjem antičnem gradbeništvu kar je rezultat njene specifične funkcije in prilagajanja položaju.
Palača je izjemen primer poznorimske arhitekture, ko je težnja po bujnosti in slikovitosti oblik prevladala nad klasičnimi merili in jasnostjo prejšnjih obdobij. S smrtjo Dioklacijana leta 316 se življenje v palači nadaljuje saj je ponujala zatočišče članom cesarske družine. Ključen dogodek je bil padec Salone v roke slovanskih plemen, ko je pregnano prebivalstvo našlo zatočišče znotraj zidov palače. To pomeni pričetek novega urbanega življenja in nastanek novega mesta Splita.
V srednjeveškem obdobju med 12. in 14. stoletju prihaja do novega arhitektonskega razvoja, ko so ostanke rimskih zgradb in večji del prostega prostora ulic in hodnikov zamenjale srednjeveške kamnite hiše. Cesarjev mavzolej je spremenjen v krščansko katedralo, prične pa se tudi z izgradnjo romanskega zvonika svetega Dujma. Ponosni prebivalci Splita bodo za svoje mesto najpogosteje rekli najlipši na svitu i okolici, v skladu s tem pa eden od najbolj sončnih mest Evrope ponuja nepozaben niz slik, medtem ko se ostanki antične palače mešajo z zgradbami iz kasnejših obdobij, z mediteransko in subtropsko vegetacijo palm in agav.
Vedno mladi Split, mesto živahnega mediteranskega temperamenta poleti zaživi še burneje v mešanici narodov in jezika številnih turistov, ki prihajajo ali pa se zadržujejo v tem največjem pomorskem pristanišču vzhodne obale Jadrana.
Tistim, ki se bodo zaustavili v Splitu jim bo Split ponudil svoje dolgo obmorsko sprehajališče, ki se prične na zahodu, v park gozdu Marjan, se nadaljuje preko zelenega otoka Sustipana, prehajajoč ob Rivi obdani z antičnim obzidjem palače in serijo kavarn, vse do Bačvic – naravne peščene plaže v mestnem jedru. Po dnevi je to priljubljeno igrišče za picigin – hrvaški nacionalni šport, ponoči pa priljubljeno zbirališče mladih. Za vse željne kulture so neizogibna mesta znotraj palače – ostanki njenih obzidij in vhodov, zvonik svetega Duje, Peristil ali pa muzej skrit v njenih kleteh.
Poleg palače, katedrale, splitskih ulic in trgov, muzejev in galerij je nedaleč od Splita vredno obiskati ostanke antičnega mesta Salone, srednjeveško trdnjavo Klis, ki je varovala mesto pred osvajalci iz severa ali pa sesti na trajekt, ki vas popelje na enega izmed srednjedalmatinskih otokov.
V mestu je na voljo namestitev v 22 hotelih, med katerimi sta Atrium in Le Meridian Lav s petimi zvezdicami, enemu kampu in v številnih sobah, apartmajih in hišah privatnih stanodajalcev, medtem ko lahko navtiki vez najdejo v šestih marinah in lučicah. Mesto ob vznožju Marjana je od Zagreba oddaljeno tri in pol do 4 ure. Split je povezan tudi s sosedno Italijo čigar mesta so s Splitom odlično povezana s hitrimi in trajektnimi vezami. Letališče Split povezuje Split z Zagrebom nekajkrat na dan. Povezuje pa ga tudi z evropskimi prestolnicami. Iz Splita na sever zemlje in dlje v Evropo se lahko potuje tudi z vlakom v kateri se lahko vkrca tudi avtomobil.
Turistična skupnost Splitsko-dalmatinske županije
www.dalmacija.hr
Turistična skupnost Mesta Splita
www.visitsplit.hr
Mesto Split
www.split.hr