Mesto Rdečelase Zore je nova tematska pot, ki je na voljo obiskovalcem Senja, mesta pod Velebitom, ki ga je pred Drugo svetovno vojno obiskal švicarski pisatelj Kurt Klaber pod psevdonimom Kurt Held, nato pa je napisal roman Rdeča Zora in njeni prijatelji, ki je bil navdihnjen z resničnimi osebami in dogodki iz tridesetih letih dvajsetega stoletja.
V delu, ki je prvič objavljeno leta 1941 in je od tedaj doživelo niz izdaj, je štirinajstletna Zora vodja družbe sirot, ki sami sebe imenujejo vskoki in se skrivajo v utrdbi Nehaj nad Senjem, živijo pa od manjših tatvin premožnejših prebivalcev.
Leta 1978 je v Senju v nemško-švicarski koprodukciji posneta enako poimenovana televizijska serija, ki je na nemškem govorečem področju doživela ogromen uspeh in je zelo popularna tudi danes. Pred tremi leti je posnet tudi dolgometražni film o Rdečelasi Zori in njenih avantur, ki se je v nemških kinih prikazoval leta 2008.
Prav zaradi takšne popularnosti Rdečelase Zore in zanimanja, ki ga turisti nemško govorečega področja izkazujejo za Senj se je začel projekt Mesto rdečelase Zore v okviru katerega je oblikovana brošura in tematska pot po kateri se obiskovalci sprehajajo po lokacijah kjer se je snemala serija, od staromestnega senjskega jedra do utrdbe Nehaj in jih istočasno seznanjajo z bogato senjsko zgodovino.
Utrdba Nehaj, simbol mesta Senja je zgrajena leta 1558 pod nadzorom kapetana in generala hrvaške Vojne krajine Ivana Lenkovića.
Sezidana je iz materialov zrušenih cerkev, samostanov in hiš prvotno nameščenih zunaj mestnega obzidja. Na prvem prostoru so se nahajali prostori za časnike in poveljnike utrdbe. Na drugem nadstropju je bila nameščena topovska baterija iz 11 težkih topov, danes pa tukaj potekajo kulturne in glasbene prireditve, znanstvena srečanja in drugi kulturni dogodki. Vrh utrdbe ima funkcijo razgledne točke. Od tam so nekoč stražarji opazovali vhode v Senj s kopnega in morja ter sprejemali dimne in svetlobne signale od svojih sodelavcev z otoka in obale. Z vrha trdnjave se razteza čudovit razgled na Hrvaško primorje in otoke Rab, Goli, Prvić, Cres, Krk in na planine Gorskega kotra, Učko in Velebit.
Utrdba nehaj je za obiskovalce odprta od maja do novembra.
Poleg Nehaja in ostalih zgodovinskih znamenitosti ponuja področje Senja obiskovalcem tudi številne druge vsebine. V okolici mesta se nahaja planinsko naselje Krivi pot, prevoj Vratnik (698 m) od koder se razteza čudovit razgled, bližnji gozdovi pa so bogata lovišča in idealna mesta za planinarjenje in lov.
V Senjski Dragi si lahko ogledate klasicistični muzej iz leta 1848. Tistim, ki se odločijo obiskati velebitske lepote je najbolj zanesljiv planinski dom Zavižan (s približno 50 posteljami) do katerega lahko pridejo prek svetega Jurija in Oltara od koder se lahko s daljšimi in krajšimi sprehodi lahko obišče tudi številne naravne redkosti – botanični vrt, Hajdučki in Rožanski kukovi, Lukina jama in dr…
Senj je znan tudi po številnih zabavnih priredbah, najbolj znane pa so zimski karneval v januarju in februarju, smotra klapa v juliju in Senjski poletni karneval v avgustu.
Turistična skupnost Liško-senjske županije
www.lickosenjska.com
Turistična skupnost Mesta Senj
www.tz-senj.hr