Mediteran kot je nekoč bil
Iskanje
 
Samobor – Mesto mask
Samobor, mesto v severozahodnem delu Hrvaške, nameščeno ob meji s Slovenijo in nedaleč od hrvaške metropole Zagreb že dve stoletji neguje tradicijo pustovanja. Samoborski fašnik (pust) je med najstarejšimi in največjimi pustnimi slovesnosti, ki je prerasla v moderen festival in je postala zaščitni znak mesta in svojevrstna kulturna dobrina. Gre za turistično-zabavno prireditev, katero zadnjih nekaj let obišče približno 200.000 obiskovalcev. Samoborski fašnik, največji in najstarejši v kontinentalnem delu Hrvaške je mesto zabave, veselja, satire in društvene kritike. Obenem je to kraj prečiščenja in upanja, da se bo s sežigom pusta očistilo vse slabo in da bo novo leto boljše in bolj pravično.

V Samoboru se v tem času maskirajo ljudje ter obenem tudi samo mesto in tako njegove ulice, trgi in lokali popolnoma zamenjajo zunanji izgled. V teh dneh postane mesto, ki je priljubljena izletna točka Zagrebčanov najbolj živo saj žonglerji, pantomimiki, klovni in ulični glasbeniki vsakodnevno suvereno zavladajo samoborskim ulicam.  Poleg raznih delavnic, koncertov in cirkuških akrobacij se ne pozabi niti na najmlajše, zato se vsako soboto in nedeljo v sklopu Dječjega fašnika (otroškega pustovanja) mestne ulice spremenijo v Srakino sprehajališče.

Letos bo od 26. januarja do 16. februarja prirejeno že 184. pustovanje. Kot vedno se bo pričelo s proglasitvijo Svobodne fašničke republike (pustne republike) in s svečano predajo ključev mesta, katere bo od župana prejel princ Fašnik in za 20 dni prevzel oblast. Vse skupaj se je pričelo v devetdesetih letih 19. stoletja. Redki pisani dokumenti iz tega obdobja prikazujejo, da se je na ulicah takrat malega Samobora organiziralo pustno veselje in da je bil v občinskem magistratu organiziran ples pod maskami.

V samoborskem muzeju se hrani na primer zapisnik seje občinskega sveta iz leta 1828, kjer eden izmed lokalnih gostincev prosi za najem njihove dvorane za pustni bal z opombo, da jo je koristil že leto poprej. To je pravzaprav prvi pisani dokument o samoborskem fašniku iz katerega je razvidno, da je bil organiziran že leta 1828.  S pričetkom dvajsetega stoletja je pustna ceremonija doživela zanimive spremembe. Leta 1906 se na primer uvede funkcija živega princa pusta katerega se na odru ob prisotnosti pustnega sodnika na pustni torek obsodi na grmado.

Seveda je tradicionalni pust iz krp katerega na koncu sežgejo del karnevala od njegovih pričetkov pa vse do danes. V samoborskem kraju se na pustni torek prireja svečano kosilo, najpogosteje puran z mlinci, katerega se obilno zalije z vinom, kot desert pa se nudijo krofi.  Pust ima od leta 1904 tudi svoje službeno glasilo Sraka. Vsak februar je Sraka pravi barometer družbenih dogajanj in pokazatelj političnih priložnosti svojega časa. Od časa Austro-ogarske monarhije, preko jugoslovanskih držav pa vse do sodobne Hrvaške je pustno glasilo beležilo čas in običaje in se posmehoval avtoriteti s svojim humorjem in ironijo.

Prirejanje samoborskega fašnika je prekinila druga svetovna vojna, tradicijo pa so obnovili šele leta 1965. Korenine karnevalske tradicije segajo v krščanstvo. V 9. stoletju, v času Grgura Ninskega je bila predpisana cerkvena mera, ki predvideva, da se v ponedeljek in torek tik pred Čisto sredo oz. Pepelnično sredo posti. Nedelja, ki je bila predhodnik Pepelnici se latinsko imenuje dominica carnis privii oziroma brezmesna nedelja, narod pa jo je poenostavljeno poimenoval karneval ali v prevodu mesopust, brezmesje. Okoli 15. stoletja so post v širokih krogih zamenjali s popolnoma nasprotnimi običaji – močno hrano, zabavo, pijačo in maskiranjem pod katerim je dopuščeno prav vse. Tako je nastalo karnevalsko veselje oziroma pust (poklade). Beseda pust (poklade) prihaja iz besede klasti oziroma maskirati, našemiti se.

Fašnik pa izhaja iz naziva za pustni torek katerega so v starem Zagrebu poimenovali fašenk.
Samobor razen pustovanja nudi še številne druge turistične zanimivosti poznan pa je tudi po obrtništvu. V bližini mesta se nahaja Samoborsko in Žumberačko gorje, ki ponuja številna naravna bogastva, kulturne in sakralne znamenitosti, arheološka najdišča, planinske in kolesarske poti in planinske domove in gostinske objekte v katerih se lahko uživa v bogati gastronomiji zasnovani na starih recepturah, od katerih je potrebno omeniti žumberačko jagnjetino, postrv in divjačino.

Za konec pa še priporočilo vsem, ki bodo obiskali Samobor – obvezno poskusite samoborske kremšnite, verjetno edine kremšnite na svetu, ki se jedo tople. Ta priljubljena sladica je postala tradicija in eden od zaščitnih znakov šarmantnega mesteca oddaljenega le 20 km od središča Zagreba.

Turistična skupnost Zagrebške županije
www.tzzz.hr

Turistična skupnost mesta Samobor
www.tz-samobor.hr

Samoborski fašnik
www.samoborski-fasnik.com
 
 

Cookie policy

In order to provide you the best experience of our site, and to make the site work properly, this site saves on your computer a small amount of information (cookies). By using the site www.croatia.hr, you agree to the use of cookies. By blocking cookies, you can still browse the site, but some of its functionality will not be available to you.

What is a cookie?

A cookie is information stored on your computer by the website you visit. Cookies allow the website to display information that is tailored to your needs. They usually store your settings and preferences for the website, such as preferred language, e-mail address or password. Later, when you re-open the same website, the browser sends back cookies that belong to this site.

Also, they make it possible for us to measure the number of visitors and sources of traffic on our website, and as a result, we are able to improve the performance of our site.

All the information collected by the cookies, is accumulated and stays anonymous. This information allows us to monitor the effectiveness of the websites and is not shared with any other parties.

All this information can be saved only if you enable it - websites cannot get access to the information that you have not given them, and they cannot access other data on your computer.

Disabling cookies

By turning off cookies, you decide whether you want to allow the storage of cookies on your computer. Cookies settings can be controlled and configurated in your web browser. If you disable cookies, you will not be able to use some of the functionality on our website.

More about cookies can be found here:

HTTP cookie
Cookies