Na Hrvaškem je znanih več kot 11.500 jam, na kopnem, na otokih, pod morjem, ob rekah, v planinah … Na Hrvaškem obstajajo še številna področja kjer še niso opravljena sestavna speleološka rekognosciranja in raziskave.
Zaradi tega se predvideva, da je njihovo število še veliko večje, saj številne od njih nimajo naravnih vhodov na površini in se odkrivajo izključno z gradbenimi deli. Na ta način je bilo pri gradnji avtocest, mostov, viaduktov in tunelov na Hrvaškem do sedaj odkritih preko 1000 kavern t.j., špilj in jam za katere se ni vedelo da obstajajo in so brez odprtine na površini. Hrvaška je po številu odkritih in raziskanih kavern na prvem mestu na svetu. Speleologi iz Hrvaške zasedajo pomembno visoko mesto v svetovni speleološki uniji (Unio Internationale de Speleologie – UIS).
Posebne jamske erozijske, korozijske ali sigaste forme, endemske živalske vrste, pomembne arheološke in paleontološke najdbe – vse to so razglednice jamskega sveta, samostojnega ekosistema zaščitenega od sonca, ki raste pod zemljo ter je dostopen le speleologom.
Hrvaško kraško podzemlje je prepolno stoletnih kraških jamskih oaz, katere se lahko ponudijo gostom za turistični počitek pod zemljo, prave turiste pa lahko v svoj objem sprejme relativno mali del špilj in jam, ki so posebej urejene za takšne obiske.
Steze, vodiče in osvetljavo za turiste imajo Gornja in Donja Cerovačka jama pri Gračcu, jama Veternica na Medvednici, jama Vrelo pri Fužinah, jama Lokvarka poleg Lokev, jana Vranjača pri Kotlenici na severnem delu planine Mosor, Grgosove jame pri Samoboru, jama Vrlovka pri Ozlju, Baraćeve jame pri Rakovici, Samogradska jama poleg Perušića, jama Biserujka poleg Dobrinja na otoku Krku, Jama Beredine poleg Poreča, jama Mramornica poleg Brtonigle v Istri, jama Feštinsko kraljevstvo poleg Žminja v Istri, Đurovića špilja v Ćilipih pri Dubrovniku. Posebna atrakcija je Modra špilja na otoku Biševu, ki se jo lahko obišče izključno s čolnom.
Nekatere špilje ponujajo poleg svoje lepote še dodatne zanimive turistične atrakcije. V jami Veternice lahko obiskovalci na primer vidijo sledi in ostanki izumrlega jamskega medveda, ponekod so na ogled fosilni ostanki, netopirji, v Đurevića špilji pod dubrovniškim letališčem so razstavljena avtohtona konavska vina, medtem ko z naravnimi svetlobnimi efekti (pojav refleksnega modrila v morski vodi) navdušuje Modra špilja na otoku Biševu, v Jami Beredine, edini turistično urejeni jami na Hrvaškem, pa je na ogled živa človeška ribica v svojem avtohtonem elementu.
Hrvaška turistična skupnost
www.htz.hr
www.speleo.hr
www.speleologija.hr