Mediteran kot je nekoč bil
Iskanje
 
Plezanje
1. Paklenica
Narodni park Paklenica je kultno mesto plezalcev – big wallerja iz vse Evrope in več kot 30 odstotkov obiskovalcev parka je prav plezalcev. Približno 350 metrov visoka vertikalna stena Anića kuka, preko 300 dolgih in približno 90 športnih plezalnih smeri ob katerih se nahajajo gnezda jastrebov in orlov ter čudovit, divji kanjon vsekakor pripomore k razumevanju odvisnosti plezalcev do Paklenice.

Narodni park Paklenica je najbolj pomemben hrvaški plezalni center znan tudi izven hrvaške meje. Posebno čar plezališču daje tudi bližina morske obale in zato je Pakleniška riviera idealno mesto za plezanje in športe na vodi.   Zgodovina alpinizma se je v Paklenici začela leta 1938, danes pa na pakleniških plezališčih obstaja več kot 360 opremljenih in urejenih smeri različne zahtevnosti in dolžin in vsak plezalec lahko najde nekaj za svoj užitek.

Glavna plezalna sezona se v Paklenici začenja spomladi in traja do pozne jeseni. Za prvomajske praznike se tukaj tradicionalno zbirajo številni plezalci. Od leta 2000 pa poteka tudi tekmovanje BigWall Speed Climbing ali hitrostno plezanje po velikih stenah, prvo tekmovanje takega tipa v svetu. Gre za spoj dveh plezalnih disciplin: hitrostnega plezanja, ki navadno poteka na krajših dvoranskih smereh na umetni steni in plezanja po velikih, vertikalnih policah kar pomeni plezanje v parih za katero je potrebnih več ur, včasih tudi več dni. Poleg tekmovalnega dela ponuja plezalno srečanje v Paklenici tudi dodatne vsebine in sicer sejem outdoor opreme, številna predavanja, projekcije in filme v zvezi s plezanjem in planinarjenjem.

Turistična skupnost Zadrske županije
www.zadar.hr

Narodni park Paklenica
www.paklenica.hr


2. Omiš
Mesto na izlivu reke Cetine v zadnjem času postaja zbirališče vseh vrst outdoor športnikov. Omiš plezalcem ponuja redko možnost plezanja dobesedno nad strehami mesta. Približno 40 krajših in štiri do pet dolgih smeri različnih zahtevnosti je urejenih tako z leve in desne strani obale Cetine s čudovitim razgledom na mesto in morje. Ker se mesto nahaja blizu, problemov z namestitvijo ni.

Torej vsi tisti, ki se odločijo za aktiven dopust v Omišu so izbrali pravo mesto. Poleg prostega plezanja je v ponudbi še nepozabni rafting na reki Cetina, paragliding, potapljanje, jadranje, odbojka na mivki, tenis in dr… V Omišu lahko uživate v vseh športih na kopnem, vodi in v zraku.

Turistična skupnost Splitsko-dalmatinske županije
www.dalmatia.hr

Turistična skupnost Mesta Omiša
www.tz-omis.hr


3. Srednji Velebit
Na področju srednjega Velebita, lokacija Ravni Dabar je alpinistična cona kjer je dovoljeno športno plezanje in sicer na naslednjih stenah:
Visibaba/Agin kuk
Čelina kuk
Rujičin kuk

Zanimivo je, da se je v času določanja najbolj ugodnih lokacij za športno plezanje upoštevalo, da alpinistične aktivnosti ne vplivajo na bogastvo in različnost flore in favne (zlasti ptičjih gnezd). Položaj endemičnih rastlinskih vrst se nahaja zunaj ali ob plezalskih smereh.

Ta kraj je potencialni plezalski hit in čeprav leži malo izven poti si vsekakor zasluži obisk. Obstaja približno 20 dolgih smeri srednje zahtevnosti. Dabarski Kuki še niso odkriti zato je zelo verjetno, da bo bil plezalec v čudovitem ambientu popolnoma sam. Za romantike je to obvezna lokacija za plezanja. V bližini plezališča se nahaja tudi planinski dom Ravni Dabar, namestitev pa se lahko najde tudi v Baških Oštarijah (planinski hiši Vila Velebit in Prpa ter kampu Velebit).

Turistična skupnost Liško – senjske županije
www.lickosenjska.com

Park narave Velebit
www.pp-velebit.hr


4. Istra
Buzet z legendarno Raspadalico, Rovinj in Moščenička Draga predstavljajo najlepša plezališča v Istri. Osnovna karakteristika istrskih plezališč je raznolikost, dostopnost in dobra kakovost sten. Za športno plezanje je v Istri skupno urejeno devet plezališč: Zlatni rt pri Rovinju, Limski kanal, Dvigrad, Istrske toplice, Raspadalica nad Buzetom, Vranjska draga pri tunelu Učka, nato pri Pazinu, Mošćeniški Dragi, Vintijana pri Pulju in Rapcu.

Na devetih vzponih po tako imenovanih kratkih stenah visokih od dvajset do trideset metrov ima Istra 270 opremljenih vzponov. Na istrskih stenah polnih raznovrstnih ovir oprimkov se bodo dodobra namučili tako začetniki kot tudi vrhunski športniki. Dobra lastnost Istre je poleg ohranjenosti čudovite narave, ki jo freeclimberi vse bolj cenijo tudi dejstvo, da so stene večinoma južno orientirane zato se tudi v času hladnejšega vremena lahko pleza v kratkih rokavih.

Turistična skupnost Istrske županije
www.istra.hr


5. Področje okoli Splita
Split je s približno šestdeset čudovito urejenih smeri na Marjanu kjer je potekalo tudi prvo plezalsko tekmovanje v Evropi verjetno edino mesto na svetu kjer se lahko pleza na naravni steni skoraj v samem centru. Poleg v Marjanu so odlična plezališča še v Trogirju (približno dvajset smeri v zanimivem ambientu rdečih kamnitih sig) in Kozjaku (približno 15 smeri z razgledom na Kaštelanski zaliv).

Turistična skupnost Splitsko-dalmatinske županije
www.dalmatia.hr

Turistična skupnost mesta Split
www.visitsplit.com