Mediteran kot je nekoč bil
Iskanje
Homepage Predstavništva Slovenija Glasilo Narodni park Mljet – Po poteh Svetega Pavla, Odiseja in Cousteaua  
 
Narodni park Mljet – Po poteh Svetega Pavla, Odiseja in Cousteaua
Mljet eden največjih južno dalmatinskih otokov je na prvi pogled nerazčlenjen podolgovat otok, ki se nahaja nedaleč od Pelješca, Dubrovnika in Korčule. Ima sredozemsko klimo, suha poletja in zmerne, vlažne zime s približno 2500 sončnih ur na leto.

Narodni park Mljet zajema njegovo severozahodno tretjino in se razteza na 5375 hektarjev zaščitenega kopna in morja. To področje je bilo kot narodni park razglašeno v novembru leta 1960, morski del pa je dodan leta 1997 in predstavlja prvi pravi institucionalizirani poskus zaščite izvornega ekosistema na celotnem Jadranskem morju.

Status narodnega parka je to področje dobilo zaradi svoje izjemne kulturno-zgodovinske dediščine, ki sega v čas ilirskih plemen, rimskega cesarstva in Dubrovniške republike, za razglasitev pa so vsekakor največ zaslužna njegova sladko-slana jezera, bogati rastlinski svet in edinstveni panoramski videz razčlenjene obale, skal in številnih otočkov ter bogato, vedno zeleno rastlinje bližnjih hribov, ki se strmo dvigujejo nad morsko površino in zakriva številna kraška polja ter starodavna kamnita naselja.

Zunanja obala odprta južnemu morju je strma in polna zasutih pečin, medtem ko je del, ki gleda proti kopnem in burji nižji in bolj dostopen. Na tem predelu se lahko najdejo tudi številne endemične dalmatinske rastline izmed katerih je potrebno omeniti izvenserijsko lepotico – z zakonom zaščiteno dubrovniško zečino.
V mediteranskem kraškem podeželju z gosto mrežo pisanih sprehajališč se skrivata tudi dve izjemno zanimivi naravoslovni posebnosti. Ena so tipične kraške podzemne lokacije (bivališča) – pol jame, jame in pečine druga posebnost pa so štiri mljetske slatine ali blatine - na naših otokih redki pojavi občasnih sladko slanih jezer z dnom v nivoju morja v katerih voda ponira, oziroma komunicira z morjem.

Fascinanten je tudi sistem slanih jezer, edinstveni geološki in oceanografski fenomen v krasu pomemben ne samo v naših ampak tudi v svetovnih razmerjih. Veliko jezero s površino 145 hektarjev in globino 46 metrov in Malo jezero s površino 24 hektarjev in globino 29 metrov s svojo lepoto in številnimi neodkritimi skrivnostmi že desetletja privlačijo naravoslovce in turiste naklonjene nedotaknjeni naravi.

Z morske strani se skozi komaj vidno ožino morje vriva v telo otoka in ustvarja najprej Veliko zatem pa prek še ožjega kanala Malo jezero. Čeprav jih tvori morska voda se jih doživlja kot jezera in prebivalci so jih tudi tako poimenovali.

V osrednjem delu Velikega jezera stoji še ena naravoslovna, kulturno-zgodovinska in turistična atrakcija – pisani otoček Svete Marije s nekdanjo cerkvijo in benediktinskim samostanom, ki datirata iz 12. stoletja. Otoček je zaradi svojega estetskega videza in močne duhovno-kulturne dimenzije na neki način simbol otoka in Narodnega parka Mljet. Narodu je še danes poznan pod nazivom Melita, ki ga je dobil po enako poimenovanem hotelu in restavraciji, ki sta bili do pred kratkim nameščeni v starem samostanu.

Zanimive atrakcije lahko najdete tudi zunaj meja narodnega parka – v osrednjem južnem delu mljetske obale stoji geomorfološki fenomen Jama – kraška luknja katere strop se je zrušil in resnično zgleda kot jama oziroma širok vodnjak. Na njenem dnu je morje in Jama je z naravnim tunelom povezana z odprto gladino. Ob robu tunela je privezano nekaj ribiških ladij čigar lastniki so prebivalci bližnjega Babinega polja, največjega naselja na Mljetu. Zaradi nizkega stropa se z njimi lahko izpluje samo v času mirnega morja enako velja za razgledovanje Jame s morske strani. Zanimivo je številnim saj se domneva, da je prav tukaj Odisej po brodolomu na čereh otoka Ogigije sedem let z žalostjo, domotožjem in nostalgijo za Penelopo gledal na morsko gladino, prelepa nimfa Kalipso, hči boga Posejdona pa je še bolj zaljubljeno gledala vanj.

Otok Mljet ima tudi lepo razčlenjen bogat avtohton gozdni pokrov, ki je do pred kratkim prekrival veliko površino obale Mediterana, danes pa se je redko kjer obdržal v svoji izvirni obliki. Bogata vegetacija otoka zlasti tista tretjina, ki je razglašena za naravni park je Mljetu prislužila že v antičnem času naziv zeleni otok. Za to, da tudi danes na otoku Mljetu raste pet različnih vrst gozda so najbolj zaslužni benediktinci, ki so kot večletni fevdalni gospodarji otoka zelo skrbeli o njem. Namreč, do pred koncem 18. stoletja je bilo prepovedano naseljevanje zahodnega predela oziroma prav tistega, ki je danes večji del narodnega parka.

Ostanki mediteranskega pragozda, izvornega gozda črnega hrasta ali črnike, so danes prisotni samo v fragmentih, najbolje pa so ohranjeni kot nizki gozd iz panjev (štorov) v predelu Velike doline. V ostalih predelih je gozd deloma zamenjan z makijo, divjimi oljkami, rogačem, pinijami, kamnitim svetom in s prostranim gozdom hitro rastočega samoniklega alpskega bora, ki je s časom prevzel primat nad rastlinjem drugačne občutljivosti. Poleg gozdov so biološko pomembna tudi druga bivališča: obalne peščene sipine, strme in visoke obalne stene, tiste v notranjosti otoka ter rastlinje obalnega grebena.

Vode Mljeta so še danes znane kot oceanografsko živo področje, nekoč priljubljeno bivališče sredozemske medvedjice. Poznan francoski oceanograf Jacques Cousteau je potapljajoč se pred štiridesetimi leti v morju okoli otoka izjavil, da je tamkajšnja voda ena najbolj čistih na svetu.

Obisk Narodnega parka Mljet je mogoč z ladijsko linijo iz Dubrovnika ter s številnimi turističnimi ladjami iz Korčule, Hvara in Splita, ki večinoma pristajajo v pristanišču Pomena. Naselji Ploče in Pomena sta povezana z jezeri prek sprehajalnih stez. Ugodnemu bivanju prispeva kopanje, sončenje in sprehajanje po stezah okoli jezera ali do vrha Montokuc od koder se ob lepem vremenu razprostira prekrasen pogled na celoten narodni park, Pelješac in odprto morje vse do Korčule.

Turistična skupnost Dubrovniško-neretvanske županije
www.visitdubrovnik.hr

Občina Mljet
www.mljet.hr

Narodni park Mljet
www.np-mljet.hr
 
 

Cookie policy

In order to provide you the best experience of our site, and to make the site work properly, this site saves on your computer a small amount of information (cookies). By using the site www.croatia.hr, you agree to the use of cookies. By blocking cookies, you can still browse the site, but some of its functionality will not be available to you.

What is a cookie?

A cookie is information stored on your computer by the website you visit. Cookies allow the website to display information that is tailored to your needs. They usually store your settings and preferences for the website, such as preferred language, e-mail address or password. Later, when you re-open the same website, the browser sends back cookies that belong to this site.

Also, they make it possible for us to measure the number of visitors and sources of traffic on our website, and as a result, we are able to improve the performance of our site.

All the information collected by the cookies, is accumulated and stays anonymous. This information allows us to monitor the effectiveness of the websites and is not shared with any other parties.

All this information can be saved only if you enable it - websites cannot get access to the information that you have not given them, and they cannot access other data on your computer.

Disabling cookies

By turning off cookies, you decide whether you want to allow the storage of cookies on your computer. Cookies settings can be controlled and configurated in your web browser. If you disable cookies, you will not be able to use some of the functionality on our website.

More about cookies can be found here:

HTTP cookie
Cookies