Po 11-ih letih gradnje je svoja vrata obiskovalcem odprl Muzej krapinskih neandertalcev pri Krapini mestu v Hrvaškem Zagorju.
Gre za nov, multimedijski in tehnološko opremljen muzej, ki bo krapinsko najdišče, najbogatejše in najbolj raznoliko na svetu vpisal na evropsko karto senzacij.
Krapinske neandertalce oziroma kosti več kot 80 neandertalcev iz različnih dob je leta 1899 našel Dragutin Gorjanović Kramberger, slavni hrvaški paleontolog, geolog in univerzitetni profesor, ki je na poziv lokalnega učitelja Josipa Rehorića prišel na Hušnjakov hrib. Kramberger je tekom šestih let izkopavanja odkril približno 3000 paleontoloških ostankov neandertalcev in živali, kar je največja takšna zbirka na svetu. Šele v začetku 90-tih let prejšnjega stoletja so znanstveniki iz McMaster univerze v Hamiltonu v Kanadi z Electron Spin Resonance metodo (ESR) in analizo zobne sklenine nosoroga odkrili, da krapinski neandertalci izhajajo iz zadnje velike ledene dobe oziroma, da so stari 130 tisoč let.
S svojo multimedijsko vsebino muzej obiskovalce vrača v obdobje neandertalcev kjer postanejo del evolucijskega procesa. Vračajo se v preteklost in sicer 130 tisoč let nazaj ter opazujejo stvarnost krapinskih prednikov.
Razstavni prostor muzeja se nahaja med dvema hriboma Hušnjakova in Josipovca, ter je velikosti 1200 kvadratnih metrov, razdeljen pa je na dve etaži.
Neandertalci so živeli v tako imenovanih pol jamah oziroma z vodo izdolbenih votlinah v navpičnih, golih stenah, večinoma brez rastlin, ki so bile zaščitene s treh strani. Izhod je bil samo s sprednje strani saj so na ta način lahko nadzirali prihod sovražnikov. Muzej z zunanje strani skoraj da ni viden in spominja na betonsko pol jamo, ki je zapolnjen s peskom. Vhod v muzej je vklopljen v pejsaž kar obiskovalcem ponuja občutek, kot da vstopajo v jamo.
Atrij muzeja je zamišljen kot stilizirano neandertalsko bivališče, steklena stena pa kot veliko platno na katerem se ves čas projicira 16-minutni film o življenju krapinskih neandertalcev.
Razstavni postav poleg najdišča in artefaktov prikazuje tudi zgodovino odkritja, širši znanstveni kontekst in še širši časovni razpon, različna tolmačenja in teorije.
V eni od dvoran je postavljena realna rekonstrukcija najdišča praljudi na Hušnjakovu. Tu so razstavljene najbolj pomembne kopije najdb, od lobanj in čeljusti praljudi do kosti jamskega medveda, nosoroga, bobra in jelena. V naslednji dvorani se prikazuje nastanek sveta od Velikega poka in nastanka Zemlje do pojava praljudi in današnjega človeka. Avtorji so prehod na prvo nadstropje izkoristili na način, da prostor in vzpenjanje tvorijo presenetljivo virtualno realnost. Z vhodom v svojevrstno spiralo oziroma dvojni vhodni vijak obiskovalec postaja priča kozmični, kemijski in organski Zemljini evoluciji.
Najbolj impresivni del muzeja je ogromna diorama z 19 podobami s popolno rekonstrukcijo in prikazom življenja neandertalcev. Ta segment predstavlja uvod v tolmačenje razvoja neandertalcev, njihovega duhovnega življenja, morfologijo, kulturo in okolje. Avtorica skulptur je francoska kiparka Elisabeth Daynes, najboljša svetovna strokovnjakinja za hiper realistične dermoplastične skulpture.
Muzej prikazuje tudi zgodbo o nastanku sveta, zgodovini zemlje in prvih organizmih, vsak obiskovalec pa si lahko ogleda razvoj življenja od prvih hominidov do krapinskega neandertalca. Sprehod po muzeju se konča v dvorani, ki prikazuje kulturo evolucije človeške vrste po neandertalcih.
Avtorji koncepcije muzeja sta Jakov Radovčić, izkušen paleontolog in vodja Zbirke krapinskega pračloveka v Hrvaškem prirodoslovnem muzeju v Zagrebu, ki že 40 let preučuje krapinske neandertalce in znani hrvaški arhitekt Željko Kovačić. Na postavitvi so sodelovali muzeologi iz osmih držav, od ZDA do Izraela.
Neandertalci so magičen in mističen pojem evropskega pračloveka, ena od številnih skrivnosti našega pra začetka. Kdo so bili ti ljudje starejši od 30 ali skoraj 300 tisoč let? Kako jih je odkrivala in tolmačila znanost 19. stoletja in kaj na začetku našega tretjega tisočletja vemo o kamenodobnih ljudeh, ki so tukaj lovili nosoroge pred 125 tisoč leti. Kje je položaj neandertalcev na rodoslovnem drevesu življenja?
Če želite odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja obiščite Muzej krapinskih neandertalcev v Krapini na Hrvaškem.
Turistična skupnost Krapinsko-zagorske županije
www.tz-zagorje.hr
Muzej Hrvatskog zagorja
www.mhz.hr
Mesto Krapina
www.krapina.hr