Hum s svojimi sedemnajstimi prebivalci je najmanjše mesto na svetu zapisano v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov. Najmanjše mesto na svetu se nahaja v srcu Istre. Nahaja se v buzetski občini od Buzeta pa je oddaljeno 14 kilometrov. Do njega lahko prispete z avtomobilom, izletniškim avtobusom, mnogi pa prihajajo kar peš z namenom, da bi si bolje ogledali zanimivosti in doživeli lepoto pokrajine. Najbolj zanimiva pot je vsekakor skozi t.i.

Alejo glagoljaša, oziroma cesto med Ročem in Humom ob kateri se v bližnjih poljih nahajajo veliki kamniti spomeniki med katerimi vsak izmed njih predstavlja po eno črko glagolice. Pričenja se s Stupom Čakavskog sabora (Steber Čakavskega sabora) postavljenim leta 1977 ter zaključuje z mestnimi vrati v Humu. Hum je bil namreč eno od najbolj poznanih središč glagoljaštva od 11. stoletja naprej. Glagolico so tukaj uporabljali tudi na začetku 20. stoletja ter je še danes zastopana v Humu in v širši okolici na starih glagolskih spomenikih in tudi na sodobnih spomeniških obeležjih.
 
Svoj današnji izgled je Hum dobil že v srednjem veku, bolj natančno v 11. stoletju. V tem času je na ostankih stare utrdbe zgrajen Humski kaštel (grad) ter ob njem prvi niz hiš bodočega mesteca. Takrat je bila Istra del velikega frankovskega cesarstva. Markgrof Ulrich I. na obmejnih predelih svoje države obnavlja tudi niz gradov med katerimi tudi tega v Humu. Leta 1102 Ulrich II. predaja Hum in nekaj drugih gradov v posest akvilejskemu patriarhu. V darilni listini se navaja «castrum Cholm» (po stari hrvaški obliki Hlm) in to je prvo pisno omenjanje Huma v njegovi dolgi zgodovini.

S tem dejanjem se pravzaprav pričenja zgodovina Huma kot utrdbe. Vse do 17. stoletja se Hum v zgodovinskih zapisih omenja kot "castrum" kar pomeni trdnjava, danes pa predstavlja mesto-spomenik in enega od redko ohranjenih primerov urbanega razvoja izključno znotraj zgodnje-srednjeveških obzidij. Od njegovega obstanka pa vse do danes se izven humskega obzidja ni gradilo skoraj nič, naselje je ostalo znotraj mej, ki so bile določene že v zgodnjem srednjem veku.

V Humu so ohranjene freske naslikane v drugi polovici 12. stoletja, ko grad pripade Akvilejski patriarhiji, katera je najverjetneje tudi naročila njihovo izdelavo. Avtor je neznan, njegovo delo pa priča, da je šlo za vrhunskega poznavalca freskoslikarstva in umetnika visokega talenta. Humske freske so edinstveno umetniško delo katerega ni mogoče primerjati z ničemer podobnim v Istri ter na širšem področju. Naslikane so v duhu romanskega zahoda ter pod vplivom bizantskega slikarstva. V romanski kapeli sv. Jerolima na humskem pokopališču so deloma ohranjene zelo stare stenske slikarije visoke kvalitete.

Turistična skupnost Istrske županije
www.istra.hr

Turistična skupnost mesta Buzeta
www.tz-buzet.hr