Požeško-slavonska županija predstavlja eno manjših hrvaških županij. Zaradi svoje lege je oddaljena od glavnih prometnih smeri, kar predstavlja tudi njeno posebnost. Gre za kraj, ki demantira splošno predstavo o ravni Slavoniji, saj se na relativno majhnem prostoru nahajajo ravnice z rodovitnimi njivami, kot tudi planine in hribi čigar podnožja krasijo vinogradi, vrhove pa gosti gozdovi.
Požeško-slavonska županija ima dolgo zgodovino. V rimskem času se je Požeška kotlina imenovala Valis aurea – Zlata dolina. Od srednjega veka naprej lahko zanesljivo spremljamo pisano zgodovino županije, ki se prvič omenja že leta 1210.
Lipik je poznan po termalnem zdravilišču in kobilarni lipicancev.
Pakrac je bil poznan že v srednjem veku kot pomembna utrdba, imel pa je tudi kovnico denarja (banovac).
Požega je mesto dolge urbane, upravne, kulturne, prosvetne, verske in gospodarske tradicije.
Pleternica je poznano svetišče Gospi od suza, obenem pa pomembno prometno križišče.
Kutjevo je eno najmočnejših vinskih središč na Hrvaškem kjer tradicija vinogradništva in kletarstva izhaja že od leta 1232.
Kaptol ima v središču eno najbolj ohranjenih srednjeveških utrdb.
Velika je poleg po termalnemu izvoru znana tudi kot izletna točka in vhod v Park narave Papuk, ki je zaradi svoje geološke raznolikosti pred kratkim pridobil status evropskega geoparka. Na čaglonskem področju v srcu Dilj gore se nahaja znano in zadnje čase vse bolj obiskano Sovsko jezero – edini ostanek nekdanjega Paratetis (Panonskega) morja pri nas.
Požega
Mesto Požega se nahaja v rodovitni dolini – Zlatni dolini, ki so jo že Rimljani imenovali Vallis aurea, obkroža pa jo slavonski gorski prstan Psunja, Papuka, Dilja, Krndije in Požeške gore. Čeprav ima v dolini jugovzhodno lego je bila skozi stoletja najbolj pomembno središče osrednje Slavonije. Njen topografski položaj izpod Starega gradu in okoliških vinorodnih hribčkov ji je omogočil ustvarjanje srednjeveške obrambne trdnjave, ki se v dokumentih omenja že leta 1227. V sredini 18. stoletja Požega pridobiva status svobodnega in kraljevskega mesta, kot pomembno kulturno, izobraževalno, gospodarsko in versko središče pa v 19. stoletju pridobiva laskav naziv »slavonske Atene«.
Med požeškimi znamenitostmi je treba izpostaviti samostan in cerkev sv. Duha, ki je bil zgrajen okoli leta 1285, požeško katedralo, oziroma cerkev sv. Terezije Avilske ter cerkev sv. Lovre – najstarejšo požeško cerkev zgrajeno v začetku 14. stoletja.
Lipik
Lipik je mesto poznano po Lipičkih toplicah, mineralni vodi in kobilarni lipicancev. Naselje in zdravilišče sta stara približno dvesto let, izhajata pa že iz rimskega časa. Obstajajo številni arheološki dokazi, da je bil kraj naseljen že v tistem času. Zdravilišče je razcvet doživelo v prvi polovici 19. stoletja. Grof Izidor Janković je namreč takrat zgradil novo kopališko zgradbo s tremi kopelmi. Istočasno je zgrajena tudi Gostilnica pri izvoru, ki postaja jedro okoli katerega se je razvilo naselje. Istočasno so ogradili tudi 25 hektarjev zemljišča za park, zasadili so prvi drevored in ustanovili so prvo kobilarno lipicancev. Zgradba Kursalona predstavlja največjo in najbolj reprezentančno zgradbo v Lipiku ter eno tistih po katerih je Lipik tudi prepoznaven. Zgrajena je bila leta 1893 na južni strani parka, v stilu visoke renesanse. Zanimivo je tudi, da je Lipik dobil elektriko že leta 1894 oziroma samo šest let po New Yorku.
Pakrac
Pakrac prvič omenjajo v plemiškem nazivu Marcel pakrački leta 1229, čeprav nekatere arheološke najdbe kažejo na to, da je bilo mesto naseljeno že v antičnem obdobju, saj se že v templjarskih zapisih (katoliški cerkveni viteški red) omenja pakračka utrdba iz 12. stoletja. Iz tega obdobja izhaja tudi kovnica denarja, bolj znana kot banalis – banovca. V 17. stoletju, po 150 letih turške oblasti, dobiva Pakrac svoje prve lastnike, med katerimi je na njegov razvoj najbolj vplivala družina Janković, ki je v mestu zgradila svojo kurijo. V istem stoletju je bila zgrajena tudi cerkev Uznesenja Blažene Djevice Marije, mesto pa se je začelo vse bolj razvijati in je postalo središče trgovine in obrtništva, gradijo se bolnišnica, šola, proga, hotel, sodišče in privatna električna centrala. Med pakraškimi znamenitostmi so najbolj pomembne Spahijske kleti, posest družine Janković, grad Barona Trenka in stari grad Čaklovac. V okolici mesta se nahajata tudi dve izletniški točki Omanovac in Matkovac ter etno park Čantalo.
Kutjevo
Kutjevo se nahaja le 20 kilometrov vzhodno od županijskega središča Požege. Leži na dnu hriba Krndija, nosi pa laskavo titulo hrvaške vinske prestolnice. Grad Kutjevo je bil zgrajen kot jezuitska rezidenca med letom 1721 in 1735 ter predstavlja eno najbolj pomembnih baročnih zgradb v Požeško-slavonski županiji. Grad je bil zgrajen na mestu srednjeveške cistercijske opatije, ki se v zapisih iz leta 1700 omenja kot ruševina. Zanimivo je, da so bile v njej ohranjene znamenite vinske kleti. Med leti 1721 in 1735 je bil zgrajen nov baročni kompleks s cerkvijo in veliko rezidenco (gradom). Slednji je postal upravni fevdalni sedež in počitniška hiša jezuitov iz samostana v bližnji Požegi.
Pleternica
Na mestu kjer se reka Orljava prebija med Požeško in Dilj goro proti Savi, na tako imenovanih vratih požeške Zlatne doline obkrožene z gorami (Psunj, Papuk, Krndija, Dilj in Požeška gora) stoji Pleternica. Prva omemba naselja datira iz leta 1270, ko se je mesto imenovalo sveti Nikola, čeprav nekateri viri kot prvo leto omembe naselja navajajo leto 1335. Leta 1427 se prvič omenja ime Pleternica, ki je postala trgovsko središče. Po legendi je bilo to naselje ograjeno s pleterjem – z ogrado iz prepletenega šibovja, po katerem je tudi dobilo ime.
Turistična skupnost mesta Požege
www.pozega-tz.hr
Mesto Lipik
www.lipik.hr
Turistična skupnost mesta Pakraca
www.tz-pakrac.hr
Turistična skupnost Kutjevo
www.tz-kutjevo.com