V Lokvah v Gorskem kotru je bila pred kratkim odprta »Kuća prirode Kotač« (Hiša narave Kotač). Gre za objekt v katerem je na ogled stalna razstava, ki je tematsko vezana na preteklost Lujzinske ceste, v posebnem prostoru pa lahko obiskovalci poskusijo poznane gorske rastlinske likerje. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi prostor kjer se proizvajajo likerji, kot tudi prostor v podstrešju, kjer se gorske trave in rastline sušijo in pripravljajo za likerje. Poleg degustacije likerjev in ob zanimivih zgodbah o Lujzijani – 200 let stari cesti, ki povezuje Reko in Karlovec in ki je v svojem času predstavljala najbolj moderno in najlepšo gorsko cesto v Evropi, obiskovalci lahko poskusijo domače marmelade, čaje, namaze in sladice. Poleg prostora za degustacijo se v Hiši narave nahaja tudi razstavni prostor, ki ga bo kmalu zasedla stalna etno razstava »Lujzijanska cesta«.

Hiša narave v Lokvah je bila zgrajena v sklopu turističnega projekta »Lujzijana in Karolina kot zgodovinski cesti«. Realizacija projekta se je začela pred petimi leti, cilji projekta pa so revitalizacija ruralnega področja ob cestah, z vključitvijo kulturne in naravne dediščine v turistično ponudbo, turistična revitalizacija Lujzijane in Karoline in zaščita ter obnova kulturne in naravne dediščine.

Ti dve zgodovinski cesti ponujata obilico zanimivosti, med slednjimi tudi okoli 50 gradbenih atrakcij, neposredno ob cestah pa se nizajo turistična mesta in posamezne turistične atrakcije kot so to kanjon Rječine, Trsat, Lokvarsko jezero, jama Lokvarka, Golubinjak, reka Kolpa, Zeleni Vir in Vražji prolaz, Kamačnik, Lukovdol, Zrinsko-fankopanski grad v Severinu na Kolpi, staro mesto v Novigradu, Dubovac in Karlovačka zvijezda.

V širšem okoliškem področju lahko obiskovalci obiščejo reko Čabranko, grad Zrinskih v Čabru, Narodni park Risnjak, grad Zrinskih v Brodu na Kupi, etno cono in sakralne objekte v Brod Moravicama, jezera Bajer, jamo Vrelo, smučišče Čelimbaša, grad v Stari Sušici, izletno točko Javorova kosa, kanjon Dobre, staro mesto Bosiljevo in reko Mrežnico.
Lujzijana in Karolina sta dve cesti, ki sta povezovali Karlovec in Kvarner. Karolina, makadamska cesta dolga 106 kilometrov je bila grajena od leta 1726 do leta 1732, poimenovana pa je bila po avstrijskem cesarju Karlu VI. Slednja je spajala Karlovec z Bakrom, kasneje pa s pristaniščem na Sušaku na Reki. Za razliko od kasneje zgrajene Lujzijanske ceste, ob Katarini niso bili zgrajeni kažipoti, fontane, sončne ure in ostali spremljajoči objekti.

Lujzijano so gradili od leta 1803 do leta 1811 in je bila za razliko od Karoline prva cesta, ki je zadovoljila vse takratne pogoje in potrebne. Predstavljala je mojstrovino cestnega gradbeništva ranega 19. stoletja in eno najbolj modernih cest Habsburške monarhije. Dela so se začela leta 1803 na reškem pristanišču, kjer je bil v čast temu dogodku zasajen drevored platan, ki obstaja še danes. Lujzijana je menda poimenovana po Napoleonovi ženi Mariji Lujzi, habsburški princeski, saj je bil njen zadnji odsek dokončan v času Ilirskih provinc. Obstajajo pa tudi dokazi o tem, da je habsburški cesar Franjo I osebno zahteval, da se cesta poimenuje po njegovi soprogi Mariji Ludovice oziroma, da se jo poimenuje Via Ludovicea.

Turistična skupnost Primorsko-goranske županije
www.kvarner.hr

Združenje Lujzijana
www.lujzijana.com