Za celinsko kuhinjo so tipični bolj zgodnji praslovanski koreni ter novejši kontakti z znanimi gastronomskimi šolami – madžarsko, dunajsko in turško kuhinjo. Dominirajo mesni proizvodi, sladkovodne ribe in zelenjava.
Za obalno regijo je značilen vpliv Grkov, Rimljanov in Ilirov ter poznejših mediteranskih kuhinj – italijanske in francoske. Odlikuje se s številnimi ribjimi specialitetami (lignji, sipe, hobotnice, škampi, jastogi ...), pripravljenimi na vse razne načine, z oljčnim oljem, pršutom, razno zelenjavo ter dalmatinskimi vini, kot so Babić, Malvazija, Prošek, Vrbniška žlahtina ter različni likerji, kot na primer znan Maraskino.
Nacionalna kulinarska reprezentacija je leta 2008 prvič sodelovala na svetovnem srečanju kuharjev in slaščičarjev – Kulinarski Olimpijadi, ki se je odvijala v nemškem gradu Erfurtu, in osvojila bronasto medaljo.
Slavonija ima odlične pogoje za vzgojo grozdja in pridelavo vina. Slavonska vina so se v preteklosti pogosto znašla na mizah cesarjev in visokih dostojanstvenikov, iz te tradicije pa izhajajo tudi današnji slavonski vinogradi: sremski, baranjski in djakovski na vzhodu ter kutjevški na zahodu Slavonije.
Slavonija ima zares izvrstne pogoje za proizvodnjo velikih količin vrhunskega vina, še posebej belega. Težko je reči, kateri slavonski vinogradi so kakovostnejši in izzivalnejši: sremski in baranjski v Podonavju, djakovski v vzhodni ali kutjevski v središčni Slavoniji.
Epicenter razvoja slavonskega vinarstva je področje okoli Kutjeva. Enjingi, Kauthaker in PPK Kutjevo so najvažnejši slavonski pridelovalci, Enjingijevo in, še posebej, Krauthakerjevo neprestano eksperimentiranje z novimi sortami definitivno oddaljuje sodobno Slavonijo od imidža monokulture graševine, kot se je zdelo pred šestimi ali sedmimi leti.