Za celinsko kuhinjo so tipični bolj zgodnji praslovanski koreni ter novejši kontakti z znanimi gastronomskimi šolami – madžarsko, dunajsko in turško kuhinjo. Dominirajo mesni proizvodi, sladkovodne ribe in zelenjava.
Za obalno regijo je značilen vpliv Grkov, Rimljanov in Ilirov ter poznejših mediteranskih kuhinj – italijanske in francoske. Odlikuje se s številnimi ribjimi specialitetami (lignji, sipe, hobotnice, škampi, jastogi ...), pripravljenimi na vse razne načine, z oljčnim oljem, pršutom, razno zelenjavo ter dalmatinskimi vini, kot so Babić, Malvazija, Prošek, Vrbniška žlahtina ter različni likerji, kot na primer znan Maraskino.
Nacionalna kulinarska reprezentacija je leta 2008 prvič sodelovala na svetovnem srečanju kuharjev in slaščičarjev – Kulinarski Olimpijadi, ki se je odvijala v nemškem gradu Erfurtu, in osvojila bronasto medaljo.
Hrvaška kuhinja je raznovrstna in je znana tudi kot kuhinja regij. Svoje sodobne korene vleče iz praslovanske in antične dobe. Razlike pri izbiri živil in načinu priprave so najbolj očitne, če primerjamo celinske in obalne regije.
Za celinsko kuhinjo so tipični bolj zgodnji praslovanski koreni ter novejši kontakti z znanimi gastronomskimi šolami – madžarsko, dunajsko in turško kuhinjo. Dominirajo mesni proizvodi, sladkovodne ribe in zelenjava. Za obalno regijo je značilen vpliv Grkov, Rimljanov in Ilirov ter poznejših mediteranskih kuhinj – italijanske in francoske. Odlikuje se s številnimi ribjimi specialitetami (lignji, sipe, hobotnice, škampi, jastogi ...), pripravljenimi na vse razne načine, z oljčnim oljem, pršutom, razno zelenjavo ter dalmatinskimi vini, kot so Babić, Malvazija, Prošek, Vrbniška žlahtina ter različni likerji, kot na primer znan Maraskino.
Nacionalna kulinarska reprezentacija je leta 2008 prvič sodelovala na svetovnem srečanju kuharjev in slaščičarjev – Kulinarski Olimpijadi, ki se je odvijala v nemškem gradu Erfurtu, in osvojila bronasto medaljo.