Za celinsko kuhinjo so tipični bolj zgodnji praslovanski koreni ter novejši kontakti z znanimi gastronomskimi šolami – madžarsko, dunajsko in turško kuhinjo. Dominirajo mesni proizvodi, sladkovodne ribe in zelenjava.
Za obalno regijo je značilen vpliv Grkov, Rimljanov in Ilirov ter poznejših mediteranskih kuhinj – italijanske in francoske. Odlikuje se s številnimi ribjimi specialitetami (lignji, sipe, hobotnice, škampi, jastogi ...), pripravljenimi na vse razne načine, z oljčnim oljem, pršutom, razno zelenjavo ter dalmatinskimi vini, kot so Babić, Malvazija, Prošek, Vrbniška žlahtina ter različni likerji, kot na primer znan Maraskino.
Nacionalna kulinarska reprezentacija je leta 2008 prvič sodelovala na svetovnem srečanju kuharjev in slaščičarjev – Kulinarski Olimpijadi, ki se je odvijala v nemškem gradu Erfurtu, in osvojila bronasto medaljo.
Bogat književni opus dokazuje visoko raven in tradicijo gastronomske kulture na Hrvaškem, kakor zapisi v latinsko-hrvaškem slovarju iz leta 1740, ki je bil predhodnik podobnega francoskega slovarja, beletristična dela znanih hrvaških renesančnih pisateljev vse do dela, ki ga je leta 1813 napisal Ivan Bierling in ki vsebuje recepte za pripravljanje 554 različnih jedi in je uveljavljeno kot prva hrvaška kuharica.