Samobor - mestece na severozahodu Hrvaške, ki je okrog 20 km oddaljeno od hrvaške metropole, ter 5 km od meje s Slovenijo. Nahaja se na robu Samoborskega gorja, na vhodu v romantično dolino potoka Gradne. Gre za srednjeveško mesto baročne arhitekture, ki ga obkroža široki planinski venec od Okić-grada do Plešivice, Oštrca in Japetića, vse do Žumberka.
Še posebej sta atraktivna Anin dol in Grgosova jama, najlepša jama severozahodne Hrvaške. To slikovito mesto ima ohranjeno staro mestno jedro ter dolgo izletniško in turistično tradicijo. Velja za zibelko planinarjenja na Hrvaškem.
Samoborski fašink, največja turistična prireditev, vsako leto pritegne veliko obiskovalcev iz Zagreba in okolice. Na fešti so - poleg tradicionalnih pustnih krofov - na voljo še znamenite samoborske kremšnite, klobase češnjovke z gorčico, pije pa se sladki bermet.
Zahodno od Zagreba leži Naravni park Žumberak – Samoborsko gorovje. Odlikujejo ga kraški fenomeni netipični za območje okoli Panonske nižine, globoki kanjoni, bistre rečice s številnimi slapovi in prostorni cvetlični travniki. Prebivalci Žumberka in višjih gorskih predelov živijo v slikovitih vasicah na strmih hribčkih. Večinoma gre za potomce znanih hrvaških čuvajev morja, Uskokov iz mesta Senja z obale Kvarnerja. Ker je del prebivalcev grškokatoliške vere, številne slikovite cerkvice krasijo žumberške vasice kot tudi najvišji vrh Žumberške gore, 1.102 metrov visoko Sveto Gero. Ponekod se rimskokatoliška in grškokatoliška cerkev nahajata ena ob drugi, kot je to v vasici Dojutrovica. Podnožje Žumberka – Samoborskega gorovja deluje umirjeno, zlasti njegovo vinorodno področje Plešivice in je pravo nasprotje bolj divjemu gorskemu predelu. Za Samoborsko gorovje so značilni tudi trsi trte, ki sovpadajo s podeželjem in številni gradovi na okoliških hribih, kot je stari Samobor.