To najvzhodnejše hrvaško naselje, kraj, kjer se srečata vzhod in zahod, leži ob Donavi, ob vznožju Fruške gore. Tam se nahajajo tudi številni vinogradi. Ilok je donavsko kraljestvo vina, ki s svojim tramincem - ter z drugimi sortami – osvaja tako številne trge kot številne obiskovalce.
Traminec, graševina, beli pinot, chardonnay, renski rizling…Te sorte so sestavni del številnih svetovnih vinotek ter od 19. stoletja tudi del vinoteke angleškega dvora. Atraktivne stare kleti pod gradom Odescalchi ter nekateri manjši vinotoči na "Iločki vinski cesti" ponujajo številne priložnosti za degustacijo vin in domačih narezkov.
Slavonija ima odlične pogoje za vzgojo grozdja in pridelavo vina. Slavonska vina so se v preteklosti pogosto znašla na mizah cesarjev in visokih dostojanstvenikov, iz te tradicije pa izhajajo tudi današnji slavonski vinogradi: sremski, baranjski in djakovski na vzhodu ter kutjevški na zahodu Slavonije.
Slavonija ima zares izvrstne pogoje za proizvodnjo velikih količin vrhunskega vina, še posebej belega. Težko je reči, kateri slavonski vinogradi so kakovostnejši in izzivalnejši: sremski in baranjski v Podonavju, djakovski v vzhodni ali kutjevski v središčni Slavoniji.
Epicenter razvoja slavonskega vinarstva je področje okoli Kutjeva. Enjingi, Kauthaker in PPK Kutjevo so najvažnejši slavonski pridelovalci, Enjingijevo in, še posebej, Krauthakerjevo neprestano eksperimentiranje z novimi sortami definitivno oddaljuje sodobno Slavonijo od imidža monokulture graševine, kot se je zdelo pred šestimi ali sedmimi leti.